Duhovna pot

OGLAS

Duhovna pot

V pogovoru ob mizi Sufijskega učitelja Rumija naletimo na tele ostre in duhovite besede:

Učitelj je rekel, da je na tem svetu nekaj, česar ne smemo nikdar pozabiti. Tudi če bi pozabili vse drugo, tega pa ne, ne bi bilo vzroka za skrb; če pa bi se spomnili na vse drugo in to tudi opravljali in izvajali, na to edino pa pozabili, bi v resnici ne opravili ničesar. To je tako, kakor da bi vas kralj poslal v neko deželo opraviti eno samo, posebej določeno nalogo, pa bi postorili na stotine drugih, te edine, ki bi jo morali, pa ne. Bilo bi torej tako, kakor da bi sploh ničesar ne storili. Tako je človek prišel na svet z neko prav določeno nalogo, in ta je njegovo poslanstvo. Če je ne opravi, ni naredil nič.

OGLAS

Vsi duhovni učitelji človeštva nam že od nekdaj dopovedujejo eno in isto, da je namreč smisel življenja na zemlji doseči združitev z našo resnično razsvetljeno naravo. “Naloga”, zaradi katere nas je “kralj” poslal v to čudno, temačno deželo, je spoznati in utelesiti naše resnično bitje. To pa lahko storimo samo na en način, in sicer tako, da se odpravimo na duhovno potovanje, z vsem žarom in razumom ter s pogumom in odločnostjo za preobrazbo, ki jo lahko izpeljemo.

Takole je rekla Smrt Načiketasu v Katha upanišadi:

Je pot modrosti in je pot nevednosti. Daleč vsaksebi sta si in peljeta k različnim ciljem … Brezumneži, ki živijo sredi nevednosti in se imajo za modre in učene, brezciljno tavajo sem ter tja kakor slepec, ki ga slepi vodi. Tisto, kar se skriva onkraj življenja, se ne zasveti njim, ki so otročji, brezskrbni ali zaslepljeni z bogastvom.