OGLAS

Okrog 3 tedne nazaj sem bila nekako čisto na tleh in bilo je kot, da bi se v meni bojevali 2 osebi.

Nič mi ni bilo všeč, čeprav je pa v meni vseeno žarel žarek upanja in ljubezni. Mogoče sem bila samo otopela. Mogoče je samo bilo vsega preveč. Nisem sigurna. Nekaj ni bilo vredu – to je dejstvo. In mislim, da na nek način (če dobro pomislim) sedaj vem kaj je bilo. V enem smislu je prišlo do prenasičenosti, v drugem pa se je (čeprav ni bilo videti) vse postavljalo na mesto. Takrat je tudi prišla do mene tale misel: “Včasih si na vrhu, včasih spodaj. Včasih te zanima to, včasih ono. Včasih se posvečaš nečemu, včasih drugemu. Ko pomisliš za nazaj pa je bilo vse v ravnovesju!” Seveda pa je to, da mislim, da sem na vrhu samo percepcija uma. 😉 Ne glede na vse okoliščine smo vedno v ravnovesju, saj se vse izkaže “na koncu” kot nekaj potrebnega za naš razvoj in napredek.

Če nadaljujem zgodbo od zgoraj… Trenutno je čisto preveč informacij zunaj. Tudi internet, ki je dolgo let veljal za kredibilnejši vir od ostalih informacij, je postal v velikih primerih sredstvo za zavajanje… In to za kar veliko zavajanje. Vem, da nas je ogromno takih, ki smo prišli do informacij recimo o vstajenju in vzponu (asscension, ressurection ipd.), ampak nisem več sigurna, da so sploh bile resnične. Ljudje, ki so govorili o tem in podobnem so zbrisali svoje uporabniške račune, nekateri, ki pa so kanalizirali sporočila so govorili, da so edini kanal za kanalizirati določeno osebo (naj si bo to Kristus ali Saint Germain…). Zdaj pa se ustavimo za sekundo in premislimo… V teh časih, ko se čedalje bolj govori o duhovnosti se nam pa res ni več treba skrivati in brisati, ko govorimo o duhovnosti. Koga se bojimo? Druga stvar – samo en kanal, celo “uradni kanal” bi naj nekdo bil za kanalizirati recimo Kristusa? Res??? Dvomim, da bi Kristus delal izjemo in celo sam rekel, da je kanal samo eni osebi. No, tako je vsaj moje mnenje. V bistvu se to dogajanje na duhovnih tleh kar nekako ne zaključi… Pomoje je ključ v tem, da smo stalno v sebi, da si prisluhnemo… Mnogo stvari, ki jih prodajajo, se jih v pravi duhovnosti ne potrebuje kupovati. Včasih samo pozabljamo koliko veliko naša duša ve, ampak ta zaklad se odpira počasi. In tudi ko je odprt, dragocenosti prihajajo počasi na plano. <3