Duša in zgodba o šestih slepih možeh

OGLAS

Kadar govorimo o reinkarnaciji in karmi kot dveh skoraj nerazdružljivih pojmih, se razprava nehote začne vrteti okoli pojma duša.

Duša je namreč tista, ki naj bi bila “predmet” prihodov in odhodov s tega sveta. Saj res, kaj pa sploh je duša? Na temo duše je bilo v zgodovini prelitega ogromno črnila. In ko človek takole prebira modrosti o duši, mu nehote pade na pamet zgodbica o šestih slepih možeh iz Indostana:

Nekoč je v vasi živelo šest slepih mož. Nekega dne je k njim prišel vaščan in jim povedal, da je v vasi slon. Slepci niso imeli pojma, kaj je slon. Odločili so se, da ga gredo potipat, če ga že videti ne morejo. Tako so šli in vsak od njih je otipal slona.

OGLAS

“Hej, slon je kot steber,” je rekel prvi mož, ko je potipal nogo.
“Kje pa, kot vrv je,” je trdil drugi, ki je otipal slonov rep.
“Ni res, kot debela veja je,” je bil prepričan tisti, ki je otipal rilec.
“Ah ne, kot velik list je,” je omenil ta, ki je otipal slonov uhelj.
“Ne, tak je kot velikanska stena,” je presodil tisti, ki je otipal slonov trebuh.
“Kot trda cev je,” je odločil šesti, ki je otipal slonov okel.

Začeli so se prepirati in vsak je bil prepričan, da ima prav. Mimo je prišel modrec n opazil vedno bolj besen prepir.

“Kaj se dogaja?” je vprašal.

“Ne moremo se dogovoriti o tem, kakšen je slon,” so mu odgovorili slepci. Vsak med njimi mu je povedal, kaj si misli o slonu.

Modrec je presodil: “Vsi imate prav. Razlog, da se ne strinjate, je zgolj ta, da se je vsak od vas dotaknil drugega dela slona. V resnici ima slon vse te lastnosti, ki ste jih našteli.”

“Oooh!” so zadovoljno zagodli slepci. Prepira ni bilo več. Vsi so bili srečni, ker so imeli prav.