Čeprav imajo dragi in okrasni kamni danes za večino le okrasno vrednost, pa so jim tradicionalno pripisovali različne magične moči, do katerih je imel človek prek njih dostop, zato so jih v svojih obredih uporabljali svečeniki različnih religij.
Med dušo in kamnom se vzpostavi trdna vez
Te moči so zaobjemale tako zaščito pred uroki kot sposobnost zdravljenja in iniciranja plemenitih lastnosti, po drugi strani pa je bila zelo prisotna tudi vera, da lahko tistemu, ki ima do njih nepravilen odnos, prinesejo nesrečo.
Verjeli so, da se med kamnom in človekom ki ga nosi, vzpostavi čvrsta vez duše z močjo kamna, zato se moč kamna vedno odziva na tisto, kar je v človeku.
Kdor je želel uporabljati kamen v magijske namene, je moral biti notranje čist, sicer ni mogel obvladovati njegovih moči.
Kakšna je razlika med amuletom in talismanom?
Po vsem svetu je bilo prisotno tudi nošenje amuletov in talismanov, vera v njihovo delovanje pa živi še danes. Prek njih so skušali vstopiti v energijske svetove.
Namen amuleta je, da tistega, ki ga nosi, ščiti pred škodljivimi in zlimi vplivi; gre torej za pasivno zaščito, saj amulet škodljive energije nevtralizira.
Pri talismanih pa gre za aktivni princip; beseda talisman izvira iz arabskega izraza tilisaman, kar pomeni plačati, izvršiti, izpolniti. Namen talismanov je izzvati želene spremembe tako v tistem, ki ga nosi, kakor tudi v njegovi okolici.
Moč posega v energijske svetove je bila odvisna od vrste talismana, znanja uporabnika talismana, njegove notranje moči, čustvene naravnanosti, interpretacije talismana in odnosa do dela energijskega sveta, s katerim se je skušal s talismanom ali kakim drugim aktivnim simbolom povezati.
Pomen simbolov
Pomen posameznih simbolov je lahko precej različen glede na kulturno sredino, v kateri je bil uporabljan. Vsebinsko najbogatejši so simboli, ki jih ljudje masovno uporabljajo že tisočletja (križ, pentagram, t. i. Salomonov znak ipd.). C. G. Jung jih je imenoval arhetipi in utelešajo svetlo in temno plat fenomena, ki ga predstavljajo.
Arhetipi so v nezavedno zapisani tako globoko, da so postali njegova struktura.
Starejši in globlji so, bolj so kolektivni in univerzalni in obratno – bolj ko so abstraktni in specifični, slabša je njihova moč.
Simbol/talisman/amulet ima vrednost samo za posameznika ali skupnost, katere člani se v nekem vidiku z njim identificirajo. Zaradi te nujne kulturne, družbene in osebnostne pogojenosti so lahko simboli, ki so za nekoga najsvetejši, za drugega povsem »mrtvi«. Tudi simboli, ki niso več v uporabi, pogosto pa tudi simboli, ki prihajajo iz tujih tradicij in kultur, skušamo pa jih uporabljati, ne da bi jih v resnici razumeli, so na nek način mrtvi – ne odmevajo ne v individualni ne v sferi kolektivne zavesti, kateri pripadamo.
Pomembno je, da z izbranim kamnom resoniramo
Isti simboli so lahko živi ali mrtvi tudi glede na razpoloženje uporabnika, njegovo meditativno naravnanost, njegova globoka nagnjenja … Živi so, kadar v človeku sprožijo drhtečo resonanco, zato pa je potrebna nagnjenost uporabnika k mistiki in sodelovanje z nevidnim. Podoben primer je pri molitvi, ki nima svoje prave vrednosti, če ni do neke mere meditativna, kajti to je stanje, v katerem se nam odpirajo vrata v duhovni svet. Seveda pa je moč simbole aktivirati tudi z ustreznimi aktivacijskimi tehnikami.
Pri simbolih/amuletih/talismanih gre torej za to, da jim je človek s svojo vero, domišljijo in prepričanji vdahnil dinamično moč na nezavedni ravni.
Več o tem, kako izbrati pravi zdravilni kamen zase, pa preberite v knjižni uspešnici Enciklopedija izbranih zdravilnih kamnov >>
Pripravila Kaja Regula
