Naslednji dan sem tudi sam rezerviral polet za Kairo. Nisem se vrnil v Georgio, pač pa v Sedono. Med potovanjem me je vselej spremljala navzočnost, ki se sploh ni izgubila, razen če nisem podlegel egu ali ko meje odvrnilo kaj drugega.
Kadar je prišlo do tega, sem moral le znova zaživeti resnico in obuditi hvaležnost, pa se je navzočnost nemudoma vrnila. Če nič drugega, sem si to zavest lahko povsem dokazal.
Z navzočnostjo sta prišla agape in nekakšno samodejno pričakovanje sočasnosti ter zavedanje, da moram biti do drugih ves čas popolnoma resnicoljuben – in izrekati predvsem tisto, kar mi je govoril notranji glas in za kar sem menil, da bi morali slišati. Največjo spremembo na bolje sem ustvaril z namero v duhu, da se povežem z višjim jazom soljudi. Kadar sem ravnal tako, so najobičajnejši pogovori nepričakovano postajali čarobni in se mi je vselej kaj vrnilo.
Čez čas sem bil sposoben eksperimentirati s tem, kar je Will poimenoval “povezava vseh povezav”, že samo tako, da sem se zavedal, da me je ta vseprežemajoča božja navzočnost spremljala v letalu ali prostoru, polnem ljudi, in da so jo mnogokrat razločno čutili tudi drugi. Spoznanje, da jo delim z drugimi, mi je omogočalo še večjo resnicoljubnost in vedel sem, da se bo ta zavest, če bo tako ravnalo dovolj ljudi, hitro razširila.
Ugotovil sem, da se dvanajsto spoznanje nikakor ne pojavlja več le v teoriji. Zdaj je novo raven bivanja lahko odkril in živel vsakdo, ne glede na kulturo in verovanje. Če bomo navzočnost ohranjali v sebi in bomo pozorni, bodo sredstva za služenje in izboljšanje sveta vselej na voljo.
Vedel sem, da je edina resnična težava, ki nas je ovirala pri ohranjanju te zavesti, zavratni učinek starega, materialnega nazora. Še vedno je obstajal in nam šepetal na uho, da je svet trd in neizprosen in da je nemogoče živeti z nekakšno ezoterično svetniško namero. To je seveda res, če razmišljamo, da smo sami v nesmiselnem vsemirju. Dejstvo pa je, da nismo. Lahko živimo v skladu z resnico in si dokažemo, da živimo v vesolju, ki je v bistvu stroj za sanje in le čaka, da ga prižgemo.
