Energijsko telo in večni Jaz

OGLAS

Po jogijski in ajurvedski filozofski šoli naše snovno telo vsebuje tudi subtilno telo. Imenujemo ga energijsko telo. Energija seva iz glavnega energijskega vira ali vzroka naše biti – jaza ali atmana. V ajurvedskem medicinskem izrazoslovju se ta jaz imenuje dživa. Dživa je neuničljiva, nespremenljiva in večna. Je vzrok zavesti in ne sodeluje v dejavnostih uma, telesa in intelekta. Vidi vse, a se ne vpleta in je kot nekakšno odsevno steklo.

Dživa je del tiste večne energije, ki prepaja vse, torej je neizmerna, saj pripada vesoljni neizmernosti. Če mislimo, da je snovna stvarnost naše biti, omejena v času in prostoru, edina stvarnost, ne moremo doseči te večne energije. V trenutku smrti se ta breztežna, brezčasna, brezoblična in neuničljiva energija (ali dživa) loči od fizičnega telesa.

Ko prepoznamo resnični jaz in prebudimo večno v sebi, pridobimo dostop do neskončne moči. Ta moč je značilna za jogasidhije.

OGLAS

Znanstveni sistem ne sprejema obujenih notranjih moči jogijev ali svetnikov in tudi ne dejstva, da ima vsak človek izjemno sposobnost za vzpostavljanje povezave z večno in nespremenljivo energijo.

Toda kljub temeljni filozofiji sodobne znanstvene in medicinske skupnosti je velika večina med nami že doživela stvari, ki jih je mogoče označiti kot mistične ali paranormalne. Neomajni verniki v teoriji o človeku – stroju trdijo, da so ta doživetja sad halucinacij ali naključij. V tradicionalni družbi, kakršna je indijska, pa ti pojavi ne veljajo za paranormalne, temveč za povsem normalne, čeprav priznava, da so del onostranskih fizičnih zaznav. Stvarnost ni omejena na ozek okvir čutne zaznave. Kar zaznavamo s čutili, je le del vesoljne stvarnosti, ni vse kar obstaja.

Naša zgodba o zunajčutni zaznavi in njeni uporabi v zdravljenju se začne tako, da prepoznamo svoj nespremenljivi, večni jaz, nato pa uporabljamo njegovo neizmerno moč za preprečevanje bolezni in zdravljenje uničljivega, ranljivega fizičnega jaza. Morda vse to zveni zelo filozofsko, a videli boste, da se lahko vsak okoristi s temi zdravilnimi metodami, če neomajno in zbrano sledi tristopenjskemu postopku:

1. Obvladovanje dihalnih praks (ali pranajame) ter delo s subtilnim telesom.
2. Osredotočenost na nabhi čakro ali na popek.
3. Osredotočenost na hridjo ali sončni pletež

Povzeto iz knjige Ajurveda za notranjo ubranost >>