Filozofija zavesti: Raziskovanje različnih teorij in pogledov

Filozofija zavesti je eno izmed najgloblje zakoreninjenih in hkrati najmisterioznejših področij filozofije. Ukvarja se s temeljnim vprašanjem: Kaj je zavest in kako deluje?

Kljub dolgoletnim prizadevanjem filozofov po celem svetu še vedno ostaja eno izmed najbolj zapletenih in nerazrešenih vprašanj. V tem članku si bomo pogledali različne teorije in poglede na zavest ter poskušali osvetliti nekatere vidike tega skrivnostnega koncepta.

Dvojni aspekt zavesti: Filozofija in Znanost

Oglejmo si teorijo »dvojnega aspekta« zavesti, ki nam pomaga razumeti, kako ljudje razmišljamo o tem, kaj pomeni biti zavesten. Ta teorija pravi, da lahko zavest pogledamo z dvema različnima »očesoma« – z ene strani, ko se zavedamo svojih lastnih misli in čustev (notranji, subjektivni vidik), in z druge strani, ko jo preučujemo z znanstvenimi orodji, kot so možganske študije (zunanji, objektivni vidik).

OGLAS

Ko recimo nevroznanstveniki preučujejo možgane med spanjem ali meditacijo, si prizadevajo razumeti, kaj se dogaja v možganih, medtem ko oseba doživlja te različne stanja zavesti. To pomaga razložiti, kako fizični procesi v možganih vplivajo na našo zavest, hkrati pa še vedno razpravljajo o tem, kaj pomeni naš osebni, notranji način dojemanja zavesti in kako se ta povezuje s fizičnimi procesi v možganih. Tako imamo torej dva načina pogleda na zavest – eno iz perspektive posameznika, drugo pa z znanstvenega vidika.

Filozofija zavesti v Vzhodnih tradicijah

Pomislimo, kako ljudje o zavesti razmišljajo na Vzhodu. Poleg tega, kar smo navajeni v zahodnih filozofskih tradicijah, imajo na Vzhodu svoje posebne poglede na to, kaj pomeni biti “zavesten”.

V hinduizmu in budizmu zavest ne predstavlja le nekaj, kar je omejeno na posameznika. Namesto tega jo pogosto obravnavajo kot nekaj, kar presega naš posamezni ego. Poudarjajo povezanost z univerzalno zavestjo ali energijo.

To naj bi pomenilo, da naša zavest ni ločena od celote, temveč je del nečesa večjega. In kako lahko dosežemo boljše razumevanje samega sebe in sveta okoli sebe? Kot že vemo, v hinduizmu in budizmu verjamejo, da je to mogoče doseči skozi prakse, kot so meditacija in duhovno razvijanje. Tako, namesto da bi se osredotočali le na lastno zavest, v teh tradicijah poudarjajo povezanost z večjo celoto, kar lahko vodi do osebnega spoznavanja samega sebe in duhovne rasti.

Zavest in problem Qualia

Ko razpravljamo o »problemu Qualia« v filozofiji zavesti, se osredotočamo na vprašanje, zakaj in kako imajo naše izkušnje posebne čutne lastnosti ali kvalitete. To pomeni, da se sprašujemo, zakaj imamo specifične občutke, ko doživljamo svet okoli nas, in kako je mogoče razložiti edinstveno kvaliteto teh občutkov.

Vzemimo primer rdeče vrtnice. Ko opazujemo rdečo barvo te rože, ne doživljamo le vizualno zaznavo barve, temveč tudi specifično čutno kvaliteto ali značaj te barve. Gre za več kot le prepoznavanje rdeče; gre za subjektivno izkušnjo rdeče barve, ki ima svojo posebno »kakovost« ali občutek.

Filozofski problem Qualia postavlja vprašanje, zakaj in kako imamo točno takšne izkušnje, kot jih imamo. Kako lahko pojasnimo, zakaj doživljamo rdečo barvo na določen način? Zakaj ima rdeča barva specifično kvaliteto, ki jo prepoznavamo in dojemamo? To so temeljna vprašanja, ki jih raziskujejo filozofi zavesti, saj se ukvarjajo z naravo in izvorom naših subjektivnih izkušenj.

https://www.nature.com/articles/s41599-020-0503-7

Teorija panpsihizma kot rešitev

Teorija panpsihizma predstavlja eno od možnih rešitev filozofskega problema, znanega kot “problem Qualia” ali problem specifičnih čutnih lastnosti. Ta teorija izhaja iz prepričanja, da ima vsaka stvar v vesolju neko obliko zavesti ali izkušenj. S to filozofsko perspektivo se zavrača ideja, da je zavest omejena le na kompleksne možgane živih bitij, in namesto tega trdi, da je zavest osnovna lastnost vsega, kar obstaja.

Na primer, ko opazujemo rdečo vrtnico, panpsihizem trdi, da nima le človek, ampak tudi sama rdeča vrtnica neko notranjo izkušnjo ali zavedanje rdeče barve. Ta teorija torej pravi, da zavest ni omejena le na živa bitja, ampak predlaga, da so lastnosti, ki jih doživljamo, del osnovne zgradbe vesolja.

V primeru panpsihizma bi lahko razmišljali o atomih ali osnovnih delcih kot stvareh, ki imajo neko obliko zavesti ali izkušenj. Torej, ne le kompleksna živa bitja, temveč bi lahko tudi osnovne gradnike vesolja obravnavali kot nosilce neke vrste notranje izkušnje. To odpira razmišljanje o zavesti na način, ki presega tradicionalno pojmovanje zavesti kot izključno rezultata delovanja možganov kompleksnih organizmov.

https://plato.stanford.edu/entries/panpsychism/

Zavest v Kvantni filozofiji

Kvantna filozofija se ukvarja z idejo, kako majhni delci na najmanjši ravni (kot je kvantna superpozicija) v možganih lahko vplivajo na naše različne misli in izkušnje. Če si zamislimo, da so ti kvantni pojavi kot osnovni gradniki, omogočajo, da naše misli niso omejene na en sam način razmišljanja. Lahko jih primerjamo z različnimi potmi, po katerih se lahko razvijajo naše misli, kar lahko pripomore k raznolikosti našega doživljanja sveta. Vendar pa je to še vedno področje, kjer ni nedvoumnih odgovorov in kjer poteka veliko razprav in raziskav.

Predstavljajmo si to tako, da so naše misli sestavljene iz majhnih sestavnih delcev, podobno kot ko sestavljamo sestavljanko. Kvantna filozofija nam nato predlaga, da so ti majhni delci v možganih podobni temeljnim gradnikom te sestavljanke. Eden od teh »gradnikov« je lahko kvantna superpozicija, kar pomeni, da naši možgani niso omejeni le na en način razmišljanja, ampak imamo več možnih poti, kako sestaviti to sestavljanko misli.

Na primer, ko razmišljamo o neki odločitvi, kot je izbira med dvemi različnimi potmi v življenju, bi po kvantni superpoziciji to pomenilo, da hkrati razmišljamo o več možnih izidih. Namesto, da bi bilo naše razmišljanje omejevalo le na eno samo pot, imamo več poti, ki so odprte hkrati. Tako bi kvantna superpozicija v tem primeru pomenila večjo raznolikost možnih razpletov naših razmišljanj in odločitev.

Filozofija zavesti ostaja eno izmed najbolj zapletenih in razburljivih področij filozofije. Kljub mnogim teorijam in pogledom, ki so bili razviti skozi stoletja, ostaja veliko vprašanj še vedno brez dokončnih odgovorov. Raziskovanje narave zavesti nas spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni biti človek in kako deluje naša zavest. Morda bomo nekoč razvozlali skrivnosti zavesti, vendar pa ostaja ta področje ena izmed najglobljih ugank človeškega uma.

Vsak posameznik prinaša svoj edinstven vidik k razpravi o zavesti, in prav ta raznolikost izkazuje, da se filozofija zavesti ne konča, temveč se nenehno razvija skozi mnoge perspektive.