Skozi čas se je povzdigovalo in opevalo prijateljstvo v mnogoterih oblikah. To so počeli tako filozofi in pisci, pesniki in ljudje vseh vrst, vse do današnjih dni, ko lahko poslušamo ali beremo o prijateljstvu kot o sveti povezavi. A poglejmo si, kakšna je resničnost, ki jo živimo pod tem cenjenim nazivom prijateljstva.
Dandanes se na splošno in z redkimi izjemami širi preprosta in nestanovitna kolegialnost, ki je odvisna od danih okoliščin, kot da bi bila le še en kos potrošnega materiala; ali še huje, kot da bi bila odpadna embalaža, ki ovija potrošni material. Ena oseba se približa drugi zaradi koristoljubja in širi te koristi vse do njenih meja, kar vključuje tako druženje iz dolgčasa in osamljenosti, preživljanja skupnega časa, da se človek zamoti, vse do druženja s tistimi, ki bi lahko bili z nami le v trenutku stiske. A čim minejo stiska, potreba po druženju ali osamljenost, izgineta tudi prijatelj in prijateljstvo.
Danes smo priča konceptu “prijateljevanj” ali “kolegov”, družba s katero lahko skadimo prepovedano cigareto, spijemo kakšno pijačo preveč ali ušpičimo zvijačo slabega okusa pod žalostno pretvezo tega, kar se je včasih imenovalo krepóst.
Je pa res, da obstajajo tudi študijski kolegi, ki skupaj preživijo mesece in leta v podobnih stiskah in veseljih.
Obstajajo kolegi na delovnem mestu, ki se navadijo na dnevno rutino, se snidejo in razidejo ob isti uri. Obstajajo kolegi, ki jih združijo okoliščine ali preteklost, težave ali žalostno stanje, kjer se sposobnost poslušanja ceni veliko bolj kot govorjenje. A tudi to so vezi, ki se zlahka pretrgajo in se pozabijo, ko življenje nenadoma zavije drugam.
Prav tako obstajajo romantična prijateljstva, za katerimi se v resnici skrivajo druga čustva in potrebe, a zaradi svoje narave niso nič bolj trajni kot zgoraj omenjena prijateljstva.
Kar nam manjka, skušamo nadomestiti, saj vemo, da nikoli ni nehalo obstajati filozofsko prijateljstvo, kjer skupna ljubezen do spoznanja povzdigne oba prijatelja nad čas in težave ter tvori vezi pristnega bratstva, čeprav med njima ni krvnih vezi. Zato tovrstno prijateljstvo imenujemo filozofsko, čeprav ta izraz ni aktualen. Filozofsko je, ker sta prisotna ljubezen in potreba po spoznanju. To prijateljstvo pomaga dvema osebama (ali več), da se skušajo med seboj spoznati, razumeti in spoznati tudi same sebe.
Iz tega prijateljstva se rodijo spoštovanje, potrpežljivost in stanovitnost. To prijateljstvo oprosti brez popravljanja in je tisto, ki spodbuja vsakega posebej, da bi bil boljši in da bi si zaslužil imeti prijatelja.
To prijateljstvo prebuja občutek solidarnosti, skupno podporo v vsakem trenutku, zna podpirati tudi razdalje in bolečine, bolezni in revščino.
Označujemo ga kot filozofsko, ker verjamem, da le deljenje skupnih idej, življenjskih ciljev, sorodnih duš v služenju in preseganju lahko rodijo prijateljstvo, ki nista niti muha enodnevnica niti poletni oblaček.
Zato se navdihujemo nad modrostjo in jo iščemo z neomajno voljo, na njeni sledi pa lahko in dejansko moramo vzgajati ta častni občutek filozofskega prijateljstva ter ga tudi prenesti tistim, ki skušajo hoditi po tej poti.
Prijateljstvo so trajen nasmeh, vedno odprta roka, razumevajoč pogled, varna podpora in zvestoba, ki ne razočara.
Prijateljstvo pomeni dati več kot prejeti; je radodarnost in pristnost. Je zaklad, ki ga je vredno iskati, in ko ga enkrat najdemo, negovati celo življenje, kakor pričakovanje ponovnega snidenja duš dvojčic in kot najlepši odsev večnega.
Avtor: Delia Steinberg Guzmán
