Human Design – napoved za obdobje od 19. 2. – 23. 2. 2022
Pred nami so dnevi, nabiti s čustvi. Aktivirana bodo vrata, ki so del individualnega čustvenega vala, kateri zajame celoten spekter čustev od melanholije do strasti; in pa vrata, ki so del kanala, ki predstavlja t.i. glavni čustveni motor v telesu in je izvor celotne čustvene dinamike.
Sonce bo prehajalo center Solarnega pleteža. Vrata 55 so vrata »duha – spirit-a«. Ta vrata nosijo najbolj intenzivno čustveno turbulenco in globoko osebno melanholijo. Tu občutimo ekstremno čustveno doživljanje najvišjih in najnižjih čustev. Tu občutimo strah pred praznino, strah pred tem, da ni tistega do katerega bi lahko čutili strast. To obilje ali na drugi strani praznina, ki jo lahko čutimo, je v resnici povezana z obiljem Duha, z občutkom povezanosti/ali pa ne- s samim Duhom, ki je v nas. In seveda je obilje hrane, spolnosti ali česa drugega le način, na katerega poskušamo v materialnem svetu zapolniti ta občutek praznine.
Vrata 55 so vrata Arhetipa Menjalca Igre, ker simbolizira tisto, kar bo dobesedno spremenilo Igro življenja. Ta arhetip vidi Matrico, vidi Iluzijo, katere del smo in razume, da je treba sodelovati v Igri. Ni žrtev življenja, ker ga razume; in ni omejen, saj v Duhu občuti svobodo.
Energijo Sonca bomo prizemljevali skozi energetski center Sakrala, izvora naše življenjske energije.
Vrata 59 so poimenovana vrata »Seksualnosti«. To so vrata spolnosti in intime. Tu čutimo poriv, da se razmnožujemo, da smo kreativni – skozi otroke ali projekte. Pomembno je, da se temu prepustimo res le takrat, ko vemo, da je odnos/projekt pravi za nas. Tu je pomembno, da sledimo svoji strategiji in osebni notranji avtoriteti, da ne delujemo proti Sebi.
Vrata 59 simbolizirajo Arhetip Soigralca, kateri potrebuje svobodo in prostor v odnosu. Želi najprej zares razumeti svojega »soigralca«, videti njegovo bistvo. Razume, da ko se združijo zares odprta srca, ni več omejitev.
Pomembno je s kom delimo Sebe, komu se zares predamo. Ne sklepajmo kompromisov na račun sebe. In zakaj sploh je v nas ta potreba po popolni predaji? Kaj je tisto, kar želimo čutiti?
Si upamo priznati, da je vse to le posledica občutka ločenosti, ki ga doživljamo v materialnem svetu? Po čem v resnici hrepenimo? Kaj je tisto, kar skušamo zapolniti? Si zmoremo priznati, da je v resnici tisto kar želimo – iti nazaj Domov? V redu je – čutiti to… se predati tej melanholiji in občutiti ta nič, to praznino.
