Zdi se, da se ne smejemo več. Ali smo se kdaj sploh znali smejati, takole iz srca? Kaj pa vas spravi v dobro voljo in v širok nasmeh? Razmišljam, kako pogosto jemljemo preveč resno sami sebe in vse okoli nas. In ker smo tako resni, ne najdemo prostora za humor, ki nam izvabi nasmeh na obraz.
Seveda bo kdo dejal, da kaj bi se pa smejali in hecali, ko pa je vse okoli nas depresivno, brezizhodno, težave doma, v službi tisti, ki jo ima, mnogi so jo izgubili ne po svoji krivdi, položnice se kopičijo iz dneva v dan in od kje sploh še lahko najdemo energijo za nasmešek. Vem, vse to je kruta realnost. Kljub vsem dejstvom, zakaj bi se smehljali, vedno lahko trdim tole: zato, ker nas dela lepše in bolj srečne. Seveda nas sam nasmeh ne naredi bolj srečne, a verjamem, da če se znamo pohecati in videti kdaj tudi pozitivno in svetlo plat kake težave, jo bomo lažje rešili in s tem povečali stopnjo našega notranjega zadovoljstva.
Vse je povezano. A se znate kdaj smejati kaki opazki na svoj račun? Ali pa takoj postanete jezni in tečni? Raziskave kažejo, da tisti, ki vzamejo življenjske težave in izzive z bolj optimistične plati in ki se znajo pohecati iz sebe, tudi hitreje in bolj učinkovito delujejo pri razreševanju problemov.
Nasmešek na ustih odpira marsikatera vrata in srce. Ko se smejemo, se sproščajo različni hormoni, ki sodelujejo pri uravnavanju našega razpoloženja, s smehom lahko prebrodimo ovire ali zaprta vrata, pridobimo pozornost in naklonjenost. Se pravi, da je v igri cel kup pozitivnih iztočnic, a vseeno se mnogi rajši grdo držijo, čemerno zrejo predse in se pritožujejo nad vsem. In kako menite, da se lahko karkoli spremeni, če zgolj vdani v temno usodo čakamo na rešitev? No seveda, tudi sam smeh in humor ne bosta sama od sebe ničesar rešila, bosta pa pripomogla k našemu razpoloženju in energiji, ki nam bo dala moči, da zagrizemo v kislo jabolko problemov.
Kot vedno sem hecno naivna, a trdno verjamem v to, da lahko s humorjem in smehom privlečemo v naš krog prijateljev koga, ki je podobno nasmejan in sončen kot smo sami. Posledično širimo našo socialno mrežo, kar navsezadnje tudi ni zanemarljivo kajne? Ko se ljudje med seboj povezujemo preko humorja in dobre volje, tkemo trdne niti našega prijateljstva. Prijatelji so pač tisti, ki so ob nas in mi ob njih, vedno, v dobrem in slabem.
Kot sproščeni narodi veljajo tisti, ki sproducirajo najbolj zabavne vice in šale. Vsi poznamo zgodbe o Fati in Mujotu, pa stereotipne šale o Črnogorcih, pa o pregovorno škrtih Gorenjcih ali Škotih, pa o Janezku in vse ostale, ki nas nasmejejo, ko jih slišimo. Četudi jih morebiti čez dve uri ne znamo ponoviti, je v nas ostal odzven smeha in priokus sproščenosti. To pa tudi nekaj šteje, vsaj meni. Zdi se, da je minljivo, a smeh in humor povezujeta in rahljata sicer stroge vezi med posamezniki.
Sprostimo se in za hip pozabimo na težave in probleme. Torej si lahko naredimo uslugo in se poskusimo predati humorju in nasmešku, ki nam ga le-ta privabi na obraz. No, če smo čemerni in brezvoljni, nam res lahko kaj malo pomaga, če kdo stresa šele in poka vice, ker ga običajno niti ne opazimo, saj smo potopljeni v svoj črnosivi svet. Mogoče pa bo tole pisanje pomagalo, da boste malo bolj zvedavo kukali v svet in si dovolili biti kdaj tudi sproščeni in se boste lahko nasmejali iz srca. Verjamem, da se bo barva vašega sveta za tisti hip smeha spremenila v bolj živahne tone.
