OGLAS

Radodarnost in hvaležnost sta globoko povezani in tvorita »vodnjak zajetja«, ki je neizmerljiv. In kadar smo povezani z njim smo »naravno« radodarni. In kadar smo naravno radodarni, smo »naravno« hvaležni. Kajti hvaležnost je izraz celovite izpolnjenosti – mene kot osebe. Izpolnjenosti v življenju, izpolnjenosti ob talentih in darovih, ki jih imam, izpolnjenost v blagoslovih – da lahko vidim, govorim, slišim, jem… da lahko diham, da preprosto SEM

OGLAS

Kadar se lahko izrazi prava radodarnost, le ta pride iz hvaležnosti, zadostnosti; pride iz izpolnjenosti. Ne le da hrani druge, hrani zlasti mene. Vendar vse to pride le po notranjem prečiščenju in iskrenem čutenju da IMAM DOVOLJ. To ni merilo količine materialnega imetja temveč je stanje mojega bivanja.

Ta občutek zadovoljstva, ki izhaja iz pomirjenosti v odnosu do »dovolj« oz. »imam vse kar potrebujem« me privede do stanja, ki me poveže s celotnim vesoljem in z vsemi bitji. Tedaj zadobim moč, da spoštujem druge. In kar cenim pri tebi, dviguje vrednost tudi v tvojih očeh. In to je dejanje radodarnosti. Je izvor izpolnjenosti, blagostanja in zdravja. Kadar sem pomirjen v smislu »dovolj«, sem v stiku z večnostjo, čas se ustavi, ker ni potrebe po premiku za »več«.

In v tem trenutku začutim neskončno hvaležnost za čudež, ki je MOJE ŽIVLJENJE. Ta trenutek večnosti je moj prostor, kjer izražam svojo ljubezen in ni je stvari, ki bi bila večja kot ljubezen, saj je vse kar je smisel v tem trenutku – ljubezen.
JB Nejc