Intuicija

Ljudje smo kot drevesa. Okolju največkrat kažemo svojo zunanjo podobo, v svojem notranjem svetu pa skrivamo korenine. Te so naše bistvo. Žal se jih pogosto ne zavedamo; dan za dnem se namreč istovetimo z masko, ki jo kažemo svetu in ljudem. Ali se človek torej sploh zaveda, kaj je njegova prava narava?

Zdrav in zadovoljen človek mora razviti notranje svetišče, kjer lahko sliši glas svoje duše in srca. Najbrž se vam še sanja ne, kako se lahko povežete sami s seboj na tej ravni. Mnogi leta in leta živijo mimo sebe. Sposobnost slišati svoj tihi glas, ki mu rečemo intuicija izgubimo pri približno treh letih starosti. Takrat v naše življenje vstopijo pravila in disciplina. Modrosti, ki je bila del nas se odrečemo, povedo nam namreč v kaj naj verjamemo in kaj naj zaznavamo.

Vaš notranji vodnik je del vas že od otroštva, ko ste znali živeti v sedanjosti, uporabljali ste domišljijo, ko ste imeli nevidne prijatelje in se veselili igre. Svobodnega duha kasneje uklenemo v verige, včasih tudi zato, ker se ga sramujemo. Mnenja drugih prevladajo in postanejo prepomembna.

OGLAS

Ko smo majhni je energija znotraj nas neprestano krožila, z negiranjem sebe in razumom pa v telesu ustvarimo pritisk. Sčasoma je energija, ki ji Kitajci rečejo chi, začela v telesu zastajati. Posledica avtokontrole, norm in potlačenih čustev vodi do prvih znakov bolezni v telesu. Upade nam energija, zaradi začaranih miselnih konceptov v katere verjamemo, pa v življenje pritegnemo situacije, ki si jih ne želimo. Hitro se znajdemo na prelomnici, ko se vprašamo, kaj sploh želimo od življenja, kdo smo in kaj je smisel obstoja.

Takrat se po dolgem času ozremo navzgor, proti zvezdam. Zagledamo modro širino, ki je skrivnostno tiha. Tišina v objemu zvezd in meseca ponuja nove uvide. Na tovrstnih prelomnicah se človek znajde v sebi, narava ga sili, da tam išče odgovore. A vsi jih žal še vedno ne slišijo. Spet drugi jih negirajo. Spremembe so zaradi lastnih strahov največkrat težje kot navidezno varen obstanek na mestu. Racionalnost sodobnega sveta postaja naš največji sovražnik, saj izpodriva naše ravnovesje.

Ko vsi postanemo svoj najboljši prijatelj, nam ljubezen narekuje, da se naučimo veščin in metod, da bomo svojega notranjega „vodnika“ obudili in mu dali priložnost, da ponovno spregovori.

Svojemu notranjemu glasu znajo nekateri prisluhniti na nevtralen način, to je trenutek, ko tisti tihi glas znotraj nas ne sodi ali je nekaj „prav“ ali „narobe“. Z odprtim srcem in etičnimi načeli ter dovoljenjem posameznika vstopajo v biopolje, kjer se skrivajo vse informacije o zdravstvenem stanju, energijskih blokadah v telesu, podzavestnih vzorcih, ki nas omejujejo. To je odličen način, da ozavestimo, kje imamo težave, kakšni so naši strahovi, zakaj jih imamo. Cilj vsakega pa bi moral biti še globlji. Vprašati se je potrebno kje tiči razlog, da smo zboleli, zakaj smo brez volje in energije, čemu se zapletamo v prepire, se bojujemo za svojo resnico? Pri tem s prstom ne smemo kazati na druge, začeti se moramo zavedati lastne odgovornosti za vse kar se nam dogodi.

Odgovore vam šepeta „ on“, tihi glas, ki je nadvse moder in vas bo presenečal vsak dan. Le brez strahu mu moramo prisluhniti in mu zaupati.

Ste že slišali za ljudi, ki imajo ta del sebe tako izurjen kot slikar svojo roko? Vodi jih intuicija, s
trdno vero izbirajo prave poti na razpotjih in se veselijo novih podvigov. To so ljudje, ki so odkrili skrivnostno formulo alkimije in vedo, da se vsi dogodki odvijajo za nas z namenom. Postali so mojstri neverbalne komunikacije, energije znotraj in zunaj nas jim šepetajo zgodbe o vsem, kar se je in se še bo zgodilo.