Intuicija velja za nekaj naravnega, nekaj, kar imamo v sebi. To je pravzaprav notranji glas, ki vedno ve, kaj je prav, in ki ga je treba le poslušati. Čeprav v praksi je pogostokrat ta glas lahko nejasen in včasih zavajajoč. Prav zato, se pojavi ključno vprašanje: ali tisto, kar se sliši kot intuicija, res prihaja iz globlje modrosti ali pa gre za strah?
Intuicija ni impulz
Ena pogostih zmot je prepričanje, da je vsak močan notranji impulz že intuicija. A impulz je lahko reakcija. Lahko je posledica nepredelane izkušnje, stare bolečine ali obrambnega mehanizma. Intuicija pa ni sunkovita. Ne pride kot nenaden pritisk, temveč kot globlji občutek skladnosti ali neskladnosti.
Intuicija se redko pojavi kot ukaz. Pojavi se kot védenje, brez potrebe po utemeljevanju.
Strah ima veliko obrazov
Strah se ne odraža vedno kot panika ali tesnoba. Pogosto se izraža kot pretirana previdnost, racionalizacija ali občutek, da »nekaj ni v redu«. Zelo pogosto se pojavi kot notranji glas, ki želi preprečiti razočaranje, izgubo ali bolečino.
Ker je njegov namen preživetje, je ta notranji glas zelo prepričljiv. Občutki strahu se pojavijo večinoma zaradi izkušenj, ki so se vtisnile v našo podzavest. Tako lahko strah ustvari občutek, da govori intuicija, čeprav v resnici govori stara rana.
Razlika v telesnem odzivu
Telo pogosto pove več kot misli. Ko je prisotna intuicija, se v telesu kljub negotovosti pojavi občutek miru.
Strah pa običajno prinaša tesnobo. Napetost v prsih, stisk v trebuhu, plitvo dihanje. Takoj se pojavi nuja, da je nekaj treba nadzorovati ali preprečiti.
Učenje poslušanja telesa je pogosto ključni korak k razločevanju med strahom in intuicijo.
Intuicija ali strah
Strah je močno usmerjen v prihodnost. Kaj bo šlo narobe? Kaj bo izgubljeno? Kako se izogniti bolečini? Intuicija pa ni osredotočena na izid, temveč na skladnost v sedanjem trenutku.
Zato se lahko zgodi, da intuicija vodi v odločitev, ki ni zagotovilo za uspeh, a kljub temu je resnična.
Intuicija se vedno pokaže, ko si notranje umirjen. Če pa je prisoten pritisk, da se hitro odločiš, strah skoraj vedno prevzame vodstvo.
Notranji dialog in zaupanje
Ljudje, ki so dolgo ignorirali ali zanikali lastne občutke, pogosto težje prepoznajo intuicijo. To se zgodi zato, ker je zaupanje v notranji glas oslabljeno. Intuicija ni glas, ki bi ga lahko uporabili na ukaz. Je rezultat odnosa do sebe.
Bolj, ko je ta odnos grajen na poslušanju, bolj se notranji kompas izostri. Zelo pomembno je, da ne poskušamo nadzorovati ta notranji glas.
Na poti razločevanja se ni mogoče izogniti napakam. Včasih bo prišel na plano strah, čeprav bomo mislili, da govori intuicija. Vsaka takšna izkušnja prinese več zaznave in več razlikovanja. Intuicija se izostri skozi našo pozornost.
Intuicija pride v tišini, ki nastane, ko ni več potrebe po takojšnjem odgovoru.
