Odločitve, ki jih sprejemamo danes, vplivajo na naš jutri. Žanjemo, kar sejemo. Dobivamo, kar dajemo. To je zakon Vesolja, ki ga ne moremo zanikati. Čeprav je velika modrost živeti v “sedanjem trenutku” je še večja modrost, v sedanjost integrirati preteklost, ki nas uči in prihodnost, ki nas motivira. Preteklost in prihodnost se spojita v “zdaj-u”. In to kar počnemo zdaj je naš jutri. Vsi se sprašujemo o tem kaj nam bo prineslo boljši jutri? V kaj se splača investirati, kaj se nam bo povrnilo?
V to kar bomo investirali kot družba bo usmerjalo našo prihodnost. Investicije niso nič drugega kot kompleksen sistem verovanja, saj bazirajo na predvidevanjih o tem, v katero smer se razvijamo. V prednosti bo tisti, ki bo vizionarski; tisti, ki bo zmožen opaziti ideje, ki imajo potencial, da se razvijejo v nekaj večjega; tisti, ki bo opazil nove potrebe in jih bo znal zadovoljiti.
Za to, da se odločamo modro, moramo začutiti duh časa. Ker se tisto, kar ima potencial v prihodnosti, v sedanjosti marsikomu zdi nezanimivo in nepomembno, moramo ostati tankočutni in odprti za spremembe, čeprav se nam zdijo nepredstavljive.
Kam se torej razvijamo zdaj? Katere so potrebe, ki so danes nezadovoljene? Kaj je tisto, kar je preživeto in kaj potrebuje posodobitev? Katera so področja, v katerih zaostajamo, katere so težave, ki jih moramo odpraviti?
Danes se nam kaže veliko obetavnih področij, za katera se zdi, da bodo v prihodnosti postala vodilna. Eno od teh področij je zagotovo naše notranje počutje. Če bi lahko izpostavila eno novo potrebo, bi rekla, da si ljudje danes, bolj kot kadarkoli prej, želimo biti srečni. Začenja se pojavljati vse več načinov kako to doseči. Sama lahko opišem enega.
Ko bom v tem zapisu govorila o sreči, ne bom govorila o sreči v vsakdanjem pomenu besede, o trenutkih, ko se počutimo prijetno, ko piha topel veter, ko smo na plaži, ko smo dosegli uspeh, ko smo zaljubljeni in nam vse dobro teče. Ne bom govorila o tem tipu sreče, čeprav ni zanemarljiv in je za vsakega od nas zelo zaželen. Srečo je treba postaviti v konkretne okoliščine, zato da bi videli kako trdna in kako trajna je.
Če bi si pred leti odgovorila na vprašanje, kaj je zame sreča, bi verjetno poskušala opisati idealne okoliščine, zaradi katerih bom vedno srečna. Začela bi s popolnim partnerjem, ker je to zame pomembno, nadaljevala bi z zdravjem, ker pač mora biti zraven, denarjem, potem bi opisala kako bi se rada počutila, kako bi rada izgledala. Prizadevanja za srečo bi videla kot neomajno motivacijo in delovanje, da dosežem in pridobim te okoliščine. Ko pa bi jih pridobila, bi srečo videla kot zadrževanje teh okoliščin, ne glede na vse. Danes bi na to vprašanje odgovorila drugače:
Vsakič, ko bom za odtenek očistila svojo dušo in s tem naredila svoje srce bolj pretočno za zaznavanje Ljubezni in Radosti, bolj bom Srečna.
Ultimativna sreča je sreča z velikim S. Čuti se kot notranji mir, ki je trden, stabilen in nevezan na zunanje okoliščine. Vizija ultimativne sreče je pomembna zgolj kot motivacija in vera, da se v tej smeri lahko razvijamo in delamo konkretne korake. Čeprav se sliši idealistično, se z vajo lahko približamo Sreči, ki bo neverjetno vplivala na kvaliteto našega življenja. Rezultatov ne opazimo v enem tednu, opazimo pa jih iz leta v leto. Ko jih dosežemo so nam neodtegljivi.
Dane so nam lahko še tako lepe, skoraj popolne okoliščine, a če je naše srce preveč zapackano, da bi izkušalo in zaznavalo vibracije Ljubezni in Blaženosti, se to ne bo zgodilo. Noben človek, noben avto in nobena služba nam ne morejo sprožiti Sreče, če naše srce tega ni zmožno prevajati.
Kako usposobiti srce, da bo zmožno uživati in zaznavati vibracije Sreče? Zakaj imamo ljudje nepretočno in zablokirano srce?
Ljudje v sebi zadržujemo zastalo energijo – stare programe, ki nam neprestano zapirajo srce. Dogodki v naši okolici nam aktivirajo to energijo, ki sicer spi v nas. Zdi se nam, da so krive situacije in ljudje, a v resnici je seme naših težav naša zastala energija v nas. Če se nam zaradi zunanjih dogodkov neprestano zapira srce in ali pa ga sploh nikoli nismo zares odprli, to pomeni, da imamo zapackano srce. Zastala energija se nam v življenju kaže v podobi hitre užaljenosti, zamer, zakrčenega telesa, bolezni, pretirane čustvenosti, pretiranega razmišljanja, bojezljivosti, depresije, anksioznosti in dolgoročnega nezadovoljstva. To je značilno za našo vrsto. Ta zastala energija je bila ujeta v nas zaradi miselnosti, ki ni v skladu z zakoni Vesolja in zaradi bolečin, ki jih nismo bili sposobni predelati in spustiti naprej. S tem, da menjamo svojo miselnost in sproščamo to ujeto energijo, čistimo tudi svoje srce.
Srce ni zgolj fizični organ – meso, ki avtomatsko poganja kri po naših žilah. Srce je po kitajski tradicionalni medicini veliko več kot to. Srce ima energijski potencial, da skozi naše telo prevaja Ljubezen, kot vibracijo ekstaze in blaženosti, in jo širi naprej v svojo okolico. Skozi srce lahko zaznavamo informacije in se sporazumevamo na zelo subtilnem nivoju. Ko ljudje očistimo svoje srce in ga odpremo, lahko dosežemo čudovita stanja Sreče in Užitka in živimo kvalitetno življenje. Prvi stadij Ljubezni se bo pojavil kot Radost. Za začetek lahko stremimo k temu. Radost je nivo uživanja, ki je dosegljiv, in ga lahko vsi povabimo v svoje življenje.
Ljudje še nismo zares odkrili potencialov srca kot energijskega prevodnika. Pravzaprav srce podcenjujemo. Ko govorim o srcu, menimo da gre za neresne, romantične in čustvene zadeve, a srce ni nekaj abstraktnega. S fizičnega in energijskega vidika, gre za zelo pomemben organ, ki prav tako kot možgani, lahko sprejema in prevaja ogromno informacij. Tako kot mišico, ga je potrebno trenirati in vzdrževati v formi.
Kaj naj bi prevajalo srce?
To, kar je v naši bližini; to, kar je ves čas okoli nas; to, česar je na pretek. Tako kot je naša koža zmožna zaznavati vodo, ko jo spustimo po svojem telesu, tako kot so naše oči zmožne zaznavati svetlobo, tako kot naši možgani prevajajo milijone informacij, tako lahko srce zaznava vibracije Ljubezni, ki nam je vedno na voljo, ki je neuničljiva, ki jo je vedno na pretek. Naša telesa še niso razvita za te subtilne vibracije, zato jih ne zaznavamo na vsakodnevni bazi. To ne pomeni, da niso v naši bližini ali da ne obstajajo. In to ne pomeni, da v določeni točki razvoja ne bodo postale za nas povsem vsakdanje.
Sama menim, da obstaja podcenjena investicija, katere vrednost bo narasla, ker nihče ne predvideva kako pomembna bo postala. Njena vrednost bo velika, ker bo trajna in redka. Ravno to, kar bo v prihodnosti cenjeno. To je investicija v srce, v razvoj energijskih potencialov srca.
Razvijamo se v smislu tehnološkega napredka, novih načinov družbene organizacije in nove politike dela, ampak razvijamo se tudi kot bitja – kot vrsta – razvijajo se naša telesa in naša zavest. Evolucija je edini razvoj, ki se ga ne da ustaviti in zaobiti, zato ta investicija ne bo nikoli propadla.
Investicija se bo obrestovala na različnih nivojih. Kdor bo pravočasno investiral, bo v prednosti. Vrednost se bo množila, ker bo producirala stanja, ki si jih bodo vsi želeli in jih bodo vsi potrebovali.
Delnico lahko kupite v vesoljni borzi in se zavežete k temu, da jo ne boste prodali. Potem samo opazujete kako raste in vam prinaša čudovita stanja. Kupite jo tako, da investirate čas, neomajno odločitev in predanost. Več tega, ko boste položili, več boste dobili ven.
Prihodnost pripada ljudem z energijsko močnim in čistim srcem, ki bo sposobno prevajati nove energije. Se vam to sliši kot nekaj, česar v tem življenju ne boste doživeli ? Menim, da so ljudje z odprtim srcem, ki zaznavajo in širijo vibracije Sreče in Ljubezni, že danes zanimivi in spoštovani. Vse več ljudi govori o Sreči kot sposobnosti našega duha. Njena vrednost bo prerasla marsikatero drugo. To se že dogaja in dogajalo se bo vedno hitreje. Vsekakor je to investicija, katere koristi bomo lahko izkusili tukaj in zdaj.
Kako torej povečati vrednost te investicije?
Obstaja način. Vedno, ko se bo pojavila skušnjava – in ta se bo pojavila -, je čas, da smo neomajni. Investicija se obrestuje, če se zavedamo njene vrednosti. Prišli bodo borzni posredniki, ki bodo želeli naše delnice zamenjati za druge, želeli nam bodo prodati tiste, za katere bodo obljubljali, da so vredne več. Želeli bodo, da poceni prodamo to, kar imamo, in se odločimo za druge investicije. Da razpršimo naše imetje na različne konce, zaradi strahu, da bomo mogoče ostali brez vsega. Prepričevali nas bodo, da je to, na kar smo stavili, zgrešena investicija, da ne raste dovolj hitro, da nihče ne verjame v to.
Investicija v srce bo zahtevala največ stoične drže, nedotakljivosti in največ potrpljenja. Če kljub dvomom ohranimo mirno kri in verjamemo v svojo investicijo, ne bomo prodali nobene delnice. V časih, ko jih bodo vsi prodajali, jih mi kupujemo še več.
Vsak dan znova bodo prihajali borzni posredniki, ki delajo za druge sektorje. Prišli bodo tisti iz Strahu, Bolečine in Ambicij. Vlekli nas bodo za rokav kot na maroški tržnici. Zbijali bodo cene in barantali za naše srce.
Investicija v srce zahteva samo to, da je ne prodamo. Če se zavežemo k temu, da je ne prodamo, to pomeni, da ohranimo odprto srce, ne glede na vse. Če nas nekaj stane odprtega srca, je predrago. Ne kupimo ničesar. Ne zamenjamo za nič. Ne pustimo se zmesti s strani spretnih borznih posrednikov, ki nam bodo pod roke molili vse vrste občutkov. Ne zamenjamo je za ponos, za prepričanje, za resnico, za pogled, za željo, za pričakovanje.
Ko vložimo v srce, pomeni, da je na prvem mestu to, da srce ostane odprto. In da ga odpiramo sami, znova in znova. Da zaupamo, da je vrednost odprtega srca tista, ki bo prinesla največ. Da se nam delnica strahu, ki nam je sicer poznana, a ima statično vrednost, ne bo obrestovala. Da nam delnica ponosa, katerega vrednost hitro zraste in hitro pade, ne bo dala dolgoročne koristi. Da nas lahko investicija v jezo, kljub temu da deluje zelo samozavestno, vodi v dolgove. Da je investicija v materialni svet in njegovo lepoto, prevara.
Investicija v srce ne dvomi, da je dobra investicija. Vedno znova zahteva naravnanost, da v njo verjamemo in delamo z njo. Investicija v srce je način, da pridemo do redkih dobrin. Je način s katerim očistimo srce in ga energijsko okrepimo. Način, da razvijemo srce kot zaznavni aparat za prevajanje izjemno svetle in kvalitetne Energije. In to se izplača.
Kljub temu, da sem cenila svojo investicijo, sem včasih naredila razprodajo. Prišli so tisti, ki so prav tako zainteresirani za vrednost odprtega srca; ki želijo upravljati z njim. Najbolj zainteresirani so bili iz Navezanosti, Strahu in Jeze. V trenutkih šibkosti sem jim prodala odprto srce. To sem obžalovala. To, kar sem dobila v zameno, je bilo hipno olajšanje, za tem pa slabo počutje in spirala negativnih dogodkov. Ko sem se tega zavedala, sem se začela truditi, da bi to, kar sem prodala, odkupila nazaj. Ampak to, kar je prodano, je včasih težko dobiti nazaj.
Jezila sem se na jezo, strah me je bilo strahu, navezala sem se na navezanost. Bolj, ko sem želela preklicati menjavo, bolj so njeni izvajalci temu nasprotovali. Strah mi za nobeno ceno ni želel vrniti vrednosti odprtega srca. Bolj, ko sem se jezila nanj, bolj je bil odločen, da ne bo zamenjal nazaj. Bolj, ko sem ga krivila, ker sem mislila, da me je pretental, bolj, ko sem se predajala obžalovanju za svoje odločitve, bolj se je zdelo, da odprtega srca ne bom dobila nazaj. Poskusiti sem morala z drugo taktiko.
To me je naučilo, da moram imeti z vsemi konkurenti dober odnos. Tudi oni opravljajo svojo službo v vesoljni borzi. Če jim v trenutku šibkosti prodam kakšno delnico, jih potem povabim na kavo, da se z njimi pogovorim, da jih poslušam, da jih sprejmem. Po pogovoru skoraj vedno sledi sprava. Morda v resnici niti niso želeli mojega odprtega srca, morda so želeli samo malo moje pozornosti in sprejemanja. Ker sem vztrajala, da želim odprto srce nazaj in ker sem bila hkrati prijazna do njih, so mi vrnili to, kar so vzeli. Vsi vemo, da je ta kupčija prevara, ampak včasih pozabimo, včasih se zmedemo, včasih z odprtim srcem ravnamo malomarno.
Rada bi rekla, da se ne bom nikoli več pogajala. Da bom nekoč postala večinski lastnik svojega odprtega srca in da delnice ne bodo več naprodaj za nikogar. Ampak za to moram narediti še nekaj nalog. Lastništvo si moram zaslužiti in dokazati sposobnost, da ga držim odprtega. Ampak do takrat se bom trudila, da jih prodam čim manjkrat in če mi katera uide, jo bom poskušala pridobiti nazaj, tudi če bom za to potrebovala nekaj časa. Na koncu to ni pomembno. Pomembno je, da srce ne ostane zaprto za vedno.
Odprto srce je način, da dosežemo trajno in trdno srečo. Prav zato je pomembno, da se zavedamo kako pomembno je, da je čisto, pretočno in odprto. Brez odprtega srca ne moremo uživati visokih vibracij Sreče.
Kako torej skrbimo za svoje srce?
Iz fizičnega nivoja srcu naredimo ogromno uslugo tako, da ne pretiravamo s poživili, kot so alkohol, kava in droge, ki obremenjujejo naše srce. Dobro je, da se izogibamo nenehnemu stresu, živimo zdravo, se sproščamo in smo ves čas fizično aktivni. Kako pa za srce skrbimo iz energijskega nivoja?
Tako, da nismo otopeli. Skozi življenje bomo izkusili marsikaj in nekateri dogodki se bodo še posebej dotaknili našega srca. Nekateri nam bodo srce napolnili z radostjo in spet drugi nam bodo pustili črn pečat in načeli naše stare rane.
Da bi jih zaščitili, bomo avtomatsko zaprli srce. Zaprli ga bomo pred neprijetnim drezanjem v naše rane, ampak hkrati ga bomo zaprli tudi za vse kar je dobro, zaprli bomo edini prehod za vibracije Sreče in Ljubezni.
In, ko se to dogaja, namesto tega, da vso energijo usmerimo v to, da poskušamo odkriti krivce za naše počutje in jih kaznovati, da poskušamo vplivati na njih, da racionaliziramo svoje počutje in ga opravičujemo, vedno pokažimo interes, da bi čutili drugače. Vse kar nam v tem trenutku lahko pomaga, je zavedanje, da se nam ni treba pred ničemer zapirati in braniti, ker smo tisti, ki nas ogroža, pravzaprav mi sami. Iz tega vidika je zapiranje nesmiselno.
In pridejo dogodki, ko je skoraj nemogoče, da bi ohranili odprto srce. Kaj nam ostane takrat? Prošnja. Verjamem v prošnjo, v molitev. Ker zdravi. Prava molitev vsebuje akt ponižnosti in predaje. Predaja pomeni, da se predamo nečemu večjemu od sebe. Da spustimo sebe, kot tistega, ki bo rešil problem, ker smo ga sami ustvarili, ampak pustimo, da ga za nas reši Energija. Povežemo se z Energijo, kjer se naš osebni jaz stopi. Tega večina ljudi ne zna. Sama menim, da je najlažja pot ta, da poiščemo človeka, ki ima kvaliteten stik s Svetlo Energijo. Potem se od njega učimo dokler stika ne znamo vzpostaviti tudi sami. Tako lahko spoznamo moč Energije.
Ko se zavedamo, da mi ne zmoremo, moramo verjeti, da zmore Energija. To omogoči, da skozi nas pritečeta Svetloba in Ljubezen. Imam več izkušenj, ko sama nisem našla rešitve, ko sem izčrpala vse mentalne zmožnosti, ko preprosto nisem mogla iz svoje kože, čeprav sem vedela, da ravnam narobe. Takrat sem ponižno prosila za pomoč. Energija vzame našo bolečino in jo transformira. Tega procesa ne razumem, vem samo, da deluje.
To je mogoče, če imamo zaslombo v veri. Veri v to, da je Vesolje pravično in da je za nas poskrbljeno. Ne nosimo svoje prtljage za vsako ceno, prepustimo jo Energiji. Za to obstajajo različni pripomočki in vaje. To so na primer: meditacija, športna aktivnost in kreativnost. Poslužujmo se jih tudi, ko nam je težko.
Ko se bo to zgodilo, ko bo v nas posijal žarek svetlobe, bomo začeli oddajati drugačno energijo. Naše vibracije se bodo spremenile, ker ne bodo izhajale iz strahu, ampak iz ponižnosti, vere in Ljubezni. Prava ljubezen je brezpogojno sprejemanje. To k nam pritegne povsem druge scenarije. Stvari začnejo dobivati novo podobo, nove priložnosti se vrstijo. Odprto srce je magnet za čudovito življenje. Prav zato je toliko vredno.
Investicija v srce se lahko zdi preveč abstraktna in oddaljena, da bi se za njo zares odločili. Pa vendar nam prinaša največ koristi, saj bolj kot karkoli drugega neposredno vpliva na naše notranje doživljanje in izkušanje. Vsekakor ne morem na plan potegniti dokaza, ki zagotavlja, da je to prava smer. Ampak za kakršnokoli investicijo je tako in tako dovolj samo vera; vera, da je vredno poskusiti. Lahko se odločimo, da bomo v odprto srce investirali vsaj eno leto in potem bomo videli kako naprej.
Imejte v mislih, da se stvari, ki danes ne delujejo tako pomembne, lahko hitro sprevržejo v nekaj velikega. V srednjem veku ljudje niso dali dosti na čistočo telesa. Niti aristokracija, ki je imela dovolj denarja za luksuzno življenje in pozlačen pribor, ni skrbela za higieno. To je bil takratni duh časa. Umazanija in slaba higiena sta bili družbeno sprejemljivi. Nihče se ni zavedal pomembnosti čistoče, nihče ni investiral v to. Zaradi tega so se pojavile številne bolezni, ki so pustošile po svetu. Ljudje so postopoma začeli dojemati, da je nujno, da poskrbijo za čista telesa in čista mesta. Da nečistoča onemogoča življenje in ima nevarne posledice.
Prav tako, kot v srednjem veku, nihče ni pomislil, da se je pametno umivati, tako danes mnogi zanemarjamo čistočo duše, čistočo srca. Zaradi tega so se tudi danes začele pojavljati različne bolezni duha. Nekaj časa bomo še potrebovali, da dojamemo, kako pomembno je, da tako kot danes skrbimo za čistočo telesa, začnemo skrbeti tudi za čistočo naše duše. Ta premik v zavesti ljudi, nam bo prinesel novo kvaliteto življenja, tako kot je premik v zavesti ljudi v srednjem veku, postopno vodil do boljšega življenja. Verjamem, da nam bo nekoč čudno, da tega nismo vedeli že prej. Zato torej začnimo čimprej in pogumno čistimo svoje srce; ga vzdržujmo in spoštujmo, da bo zmožno prevajati to, kar je sposobno prevajati. Zagotavljam vam, da je to investicija, ki se bo obrestovala.
