OGLAS

Deževno vreme, ki je kraljevalo prejšnji teden se je razvleklo tudi v ta teden…

In tako sem morala za odhod v šolo v ponedeljek vzeti dežnik. Tisti dežnik. Tisti čudoviti dežnik, ki mi ga je podarila sestra. In glejga zlomka… Nikjer ga ni bilo. Nisem človek, ki se naveže na materialne stvari, sem pa človek, ki ima ponavadi samo eno stvar v eni različici. In ta dežnik mi je resnično pri srcu. ♥

Začela sem razmišljati, kje je… Mogoče v avtu. Mogoče doma. Po določenem času se spomnim, da sem ga morala nekje skoraj sigurno pozabiti, saj sem ga sigurno potrebovala – v šoli, v restavraciji ali pa v kateri trgovini. Res mi ni bilo vseeno zanj, ampak naenkrat (kot bi mi nekdo rekel) sem prepustila v svojih mislih situaciji, da se sama reši. Kot včasih rečejo ljudje: “Bo že!”

OGLAS

In kaj se zgodi danes? Najdem ga. Tam, kjer sem ga najmanj pričakovala! Nedotaknjen me je čakal… Zakaj? 🙂 Ker sem nehala se obremenjevati, skrbeti in sem dala vso zadevo v višje roke! 😉 Na ta preprost način me Vodstvo opozarja, da naj tudi z ostalimi situacijami naredim – potrebovala sem namreč samo primer kako naj to izvedem. Potrebovala sem se samo spomniti. 😉

VIR SLIKE: http://4.bp.blogspot.com/_Hn3pZ6K-1Xo/TL6AKa0q2JI/AAAAAAAAAK4/rEJgBlDdNwc/s320/Cuba+Gallery-+Cinematic+-+rain+-+landscape+-+umbrella+-+beautiful+-+lightroom+preset+-+rose+vogue+-+romantic+-+water+-+love+-+Flickr+-+Photo+Sharing!_1287553041327.jpeg

Oglas