Danes bomo razmišljali o jezi. Stara dobra Jeza. No, tako se reče, da je stara dobra, večini se čustvo jeze zdi negativno čustvo. Ali je res vedno jeza le negativno čustvo?
Jaz menim, da ne. Zelo pomembno je, da se zavemo kdaj občutimo jezo, se pravi kakšen dogodek ali situacija v nas jo prikliče. Nadalje je potrebno osveščati kako jo občutimo in v koga je naperjena ter ne nazadnje kako jo manifestiramo.
Zakaj ni vedno nujno, da je čustvo jeze zgolj in samo negativno?
Menim, da zato, ker nam kdaj lahko jeza reši življenje ali nas potegne ven iz ogrožujoče situacije, pogosto pa je jeza naraven odziv na neko neprijetno situacijo. Naj dvigne roko tisti, ki še nikoli v življenju ni začutil tiste prave, črne jeze, ki človeka preplavi in mu možgani nehajo delovati, občuti pa le neskončno potrebo, da to ogromno silo, ki ga od znotraj pritiska, razreši.
Kdaj začutimo jezo? Začutimo jo takrat, ko nam naše subjektivne zaznave sporočijo, da neka situacija ali posameznikovo ravnanje niso v skladu z našimi normativi ali zahtevami. Takrat lahko jezno eksplodiramo in ravnamo v hipnem afektu, kar pa lahko ima zelo nevarne posledice.
Poznamo ljudi, ki se z veliko lahkoto lahko razburijo in jezno reagirajo že na malenkosti ali ko ni nekaj narejeno tako, kot je bilo zamišljeno v njihovih glavah. Takšni posamezniki so za okolico zelo naporni. Menijo, da so drugi dolžni prenašati njihovo jezo in da so upravičeni do vsakršne reakcije. Resnici na ljubo, takšnih egoističnih osebkov večina ljudi ne mara. Prepričana sem, da jih poznate nekaj.
Seveda imamo tudi ljudi, ki na videz nikoli ne odreagirajo z jezo temveč jo potlačijo, saj so vzgojeni tako, da se ne spodobi kazati negativnih čustev pred drugimi ljudmi. Takšna strategija potlačitve čustev, med njimi jeze lahko vodi k navznoter obrnjeni agresiji, saj jeza v skrajni instanci vodi v avto-agresijo. Takšno upravljanje z jezo je lahko izjemno nevarno in priporočam, da tisti ljudje, ki takšne reakcije prepoznajo pri sebi, poiščejo pojasnitev in razlago, kako razrešiti tovrstni skrajno destruktivni vzorec, pa četudi nikogar na videz ne moti, saj je obrnjen proti samemu posamezniku.
Kako pa naj upravljamo s čustvom jeze, ki je pravzaprav nekakšen ventil za naše stiske, ki nam včasih pove, da smo ogroženi in ki nas lahko požene v boj?
Poskusimo kakšno od spodaj naštetih metod, morebiti pa vam s tem olajšam kakšno situacijo, v kateri boste jezni.
Za zmanjševanje pritiska jeze se lahko poslužite humorja oziroma vizualizacije. Če ste jezni na nekoga in bi ga v mislih zmerjali na primer z besedo »govedo«, si vzemite sekundo in vizualizirajte kravo ali bika namesto človeka, na katerega ste jezni. Prepričana sem, da bo jeza izpuhtela in se spremenila v navihan nasmeh.
Preden znorite, se poskusite dejansko umiriti, globoko zadihajte, dajte si čas, v katerem skušajte dojeti ali se res splača razjeziti na polno. Verjetno s tem ne boste nič rešili, torej se umirite, mislite bolj racionalno in se fokusirajte na reševanje in soočanje s problemom, kot samo, da bi zgolj tulili. Težava bi pač še kar ostala.
Jezo lahko uspešno zmanjšamo tudi s tem, da se odpravimo v naravo, lahko v gozd in tam tulimo na kako drevo daleč noter v gozdu. Naj vas ne briga, kaj si kakšen mimoidoči gobar misli, bolj pomembno je vaše zdravje.
Lahko pa se odpravite športat ali boksat v vrečo, lahko pa zgolj v vzglavnik.
Torej ponovimo: ozavestimo jezo, poiščimo vzroke, ko bomo umirjeni in bomo lahko razmišljali z mirnim in zbranim umom. Posledično lahko ugotovimo zakaj občutimo jezo in delujemo zavestno tako, da jo razrešimo ali manifestiramo na bolj primeren in zdrav način.
