Božič zame predstavlja najlepši čas v letu. Od nekdaj sem imela občutek, da je ta del leta nekako čaroben. Šele danes pa resnično razumem, zakaj sem vseskozi tako čutila.
KAJ PREDSTAVLJA BOŽIČ
Narava (Izvir, Obstoj, Vesolje, Stvarnik, Kreator) ves čas ustvarja. Pri tem dela dobre stvari, ki jo vodijo v življenje, a tudi napake, ki jo neizbežno vodijo v smrt. Da bi se temu izognila, ob koncu leta naredi ‘inventuro’ svojih stvaritev, dobre sprejme in ‘prenese’ v svoj naslednji življenjski cikel, hkrati pa se očisti svojih napak ter tako vedno znova postane spet čista (brezmadežna). Postane samo Življenje in Nič Smrti, samo Dobro in Nič Zla, samo Bog in Nič Vraga. (Pre)rodi se torej ponovno kot Bog, Življenje, Dobro. Kar tudi praznujemo ob Božiču. Rojstvo Boga. Toda ne Boga, kot je bil ta pred 5000 leti, tudi ne rojstvo Boga pred 2000 leti, ampak rojstvo oz. prerod današnjega, novega Boga. Spo(znanja) Narave danes so namreč drugačna in bogatejša od tistih včeraj in tista jutri bodo drugačna in bogatejša od tistih danes. Zato je tudi Bog danes drugačen od tistega včeraj in Bog jutri bo drugačen od tistega danes. Tako se Narava stalno čisti in razvija.
SAMI SEBI SMO ODREŠENIKI OZIROMA RABLJI
Ljudje se velikokrat sprašujemo, zakaj se nam dogajajo hude stvari. Dejansko pa je odgovor zelo preprost. Zaradi naših napak (grehov)! Po zakonu privlačnosti namreč privlačimo tisto, kar smo! Če smo samo dobro, tudi privlačimo samo dobro. Po drugi strani pa več napak kot imamo, ne glede na to, ali zanje vemo ali ne in ali smo jih podedovali ali vede ali nevede oz. zavestno ali nezavestno naredili sami, več zla privlačimo. Napake, ki jih ne popravljamo, neizbežno rastejo, zato sčasoma privlačimo vedno več zla na račun dobrega. In nekoč življenju v nas zmanjka moči, da bi se upiralo smrti in naši grehi nas pogubijo. Napake so torej vse tisto (a tudi samo tisto), kar nas vodi v smrt, rešitev pred tem pa je življenje brez njih! Vendar pa je človek enako kot Narava stvarnik in enako kot Narava stalno kreira tako dobro kot tudi zlo. Ustvarjanju napak se tako ni mogoče izogniti, zato bi vsaj enkrat v letu, kot to naredi Narava, ‘inventuro’ svojih del morali narediti tudi mi. V svojo korist. Če napak ne popravljamo, naše breme namreč iz dneva v dan, iz leta v leto in iz generacije v generacijo raste in nas na koncu pogubi, ko se svojih ‘grehov’ očistimo in sami postanemo samo dobro in nič zla, pa po zakonu privlačnosti tudi vlečemo nase samo dobro in nič zla. Vse pa se začne s prvim korakom, zato je prvi korak, da se svojih napak zavemo oz. jih prepoznamo, drugi korak je, da se odločimo, da jih v svojem življenju več nočemo, tretji korak pa je, da temu sklepu tudi sledimo in ustrezno ukrepamo. Pri tem je bistveno, da se ne slepimo. Ne gre torej za to, ali gledamo na stvari optimistično ali pesimistično, videti moramo realno. Realno moramo oceniti, kaj nas vodi v življenje in kaj v smrt. Narediti moramo korak nazaj, da lahko potem stopimo dva naprej. Odpustimo si, da smo naredili napako, ne pa tudi napake same! Odpustimo si npr., da smo iskali rešitev svojih problemov v alkoholu, ker pa vemo, da nam alkoholizem škoduje in nas prej ko slej pelje v propad, si napake same ne odpustimo, saj bi jo s tem dejansko dopustili, ampak jo popravimo tako, da opijanje opustimo. Potem pa iste napake tudi več ne ponavljamo.
VSAK DAN BI MORAL BITI BOŽIČ
Ob koncu leta mnogi med nami sprejemamo pomembne odločitve in sklepe, kot npr.: drugo leto bom prenehal/a kaditi, popivati, bom shujšal/a… Dejansko pa nam za to ni treba čakati celo leto. Človek na Zemlji namreč živi 365x hitreje kot Narava in pot, za katero Narava potrebuje eno leto, človek prehodi v enem dnevu. Letni časi Narave tako dejansko predstavljajo dele našega dneva (ne glede na to, kje na Zemlji živimo).
Kot mi zjutraj vstanemo, vstane Narava spomladi, kot mi čez dan delamo (ustvarjamo), dela (ustvarja) Narava poleti, kot mi zvečer pregledujemo in žanjemo sadove svojega dela, dela to Narava jeseni in kot mi ponoči spimo, počiva Narava pozimi. Ker pa Narava svoje čiščenje izvaja dejansko vsak dan, čeprav za nas takrat mine eno leto, bi tudi mi to morali delati vsak dan. Zato bi Božič za človeka moral biti dejansko vsak dan, v našem življenju pa bi ga umestili v čas prehoda posameznega dneva v naslednji dan.
POMOČ IN POMEN AFIRMACIJE
Vsak od nas ima specifičen in njemu lasten vsakokratni ‘nabor’ napak, zato mora vsak sam narediti svojo vsakokratno ‘inventuro’ ter dobre stvari ohraniti, slabe pa opustiti. Bog je Narava brez smrti in Bog smo mi brez napak. Zato Božič ni le verski praznik, ki ga praznujemo enkrat letno, ampak bi dejansko to moral biti vsakdan vsakega od nas ne glede na veroizpoved in osebno prepričanje. Gre namreč za naš vsakdanji prerod, za vsakdanjo preobrazbo iz bitij z napako (napakami) v bitja brez napak(e)! Pri tem pa nam po vzoru Narave pomaga afirmacija: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). Z njo sami sebi da(je)mo ukaz, da napak (smrti) v sebi nočemo in od sebe zahtevamo, da v nas živi samo življenje. Zato nas afirmacija ‘sili’, da prepoznavamo in ozaveščamo(!) svoje napake, jih popravljamo, ne ponavljamo in s predvidevanjem (simulacije…) preprečujemo nove. Tako enako kot Narava tudi sami vedno znova postajamo Bogovi, ki ustvarjajo, delajo napake, se le-teh očiščujejo in stopajo vselej novemu, pametnejšemu in vse bolj razsvetljenemu Bogu nasproti.
