Biološka medicina temelji na terapiji katere podlaga so hrana, vitamini, hranljivi dodatki, sokovi, zdravilne rastline, postenja, kopeli, terapije s toplino ter druge nutricionalne in biološke načine pri zdravljenju večine splošnih bolezni.
Zajema metode zdravljenja iz davnin, ki so delovale in koristile narodni medicini davnih zdravnikov in današnji moderen pristop zdravljenja brez zdravil, ki temelji na najnovejših znanstvenih odkritij.
Je vsak dan bogatejša veja znanosti zdravljenja, ki temelji na neškodljivih, nutricionalnih in naturopatičnih metodah zdravljenja bolezni in obnavljanju zdravja. Opazila sem, da se vse več naprednih zdravnikov oddaljuje od Pasterovega koncepta bolezni in simptomatskega pristopa terapij z zdravili. Pri novem konceptu medicine – je celoten prostor zdravljenja človeškega integralnega organizma. Biološka medicina je znanost zdravljenja, ki temelji na filozofiji, da večino bolezni si človek ustvari sam in so le končni rezultat dolgotrajne nepravilnosti v obliki napačnih življenjskih navad, napačne prehrane in drugih okoliških dejavnikov, ki uničujejo zdravje. Nova medicinska misel gleda na človeka celotno, kot celotno bitje z vsemi njegovimi fizičnimi in čustvenimi aspekti nerazdružljivo združenih v enem živem bitju. Človeka vidi kot organski del biološkega in kozmičnega univerzuma, ki nespremenljivo in brez opozoril podlega zakonom narave. Človeško nespoštovanje teh zakonov v njegovi življenjski sredini, nutricionalne, fizične in čustvene potrebe, privede do neskladja z biološkim in duhovnim univerzumom ki daje življenje in zdravje. Bolezen je posledica tega razkoraka.
Biološka medicina temelji na načelih inteligentnega vzdrževanja moči naravnega zdravljenja in obnavljanja zdravja prirojenih v živem organizmu. Čeprav imajo zdravila svojo vlogo v medicinski praksi, nikoli ne bodo odstranili osnovni vzrok bolezni, v najboljšem primeru ublažijo in potisnejo simptome. Trajni rezultati se lahko dobijo samo takrat, kadar pameten zdravnik pomaga vzdrževati telesne, lastne moči, ki obnavljajo zdravje in sprovedejo resnično zdravljenje.
Ta medicina ni proti drugim načinom zdravljenja, sem spada tudi alopatska medicina. Pri tem, biološka medicina nima cilja, da zamenja druge konvencionalne pristope ampak, da se uporabi kot vitalni spremljevalec druge oblike in metode, kot proces pomoči, ki ima cilj izboljšanje pacientovega življenjskega okolja, podpora in pospeševanja lastnih telesnih procesov zdravljenja.
Biološka medicina zahteva spremembo načina razmišljanja in delovanja na mnogih področjih človeškega življenja. Veliko ljudi, vendar pogosto na žalost tudi strokovnjaki zanemarjajo moč življenja in verjamejo v moč zdravila. Kaj je zdravilo – mrtva snov proti človeku, temu svobodnemu izrazu življenja. Namesto, da se zastrupljamo z mnogimi zdravili bi naše življenje moralo biti bolj izpolnjeno z principom ljubezni, nesebičnosti in lojalnosti. Prepričana sem, da je malo drugačen recept od tistega katero daje klasična medicina, dajoč vse več zdravil, injekcij,…itd. Biološka medicina je predpostavek lepšega in humanega sveta. Lahko je govoriti o Biološki medicini in njeni vlogi v bodočnosti, kot pa razumeti popolnost interakcijskih bioloških, fizioloških, psiholoških, emocionalnih in političnih, ekonomskih, socialnih in tehnoloških dejavnikov, ki občasno določajo ali preprečujejo.
Tisti, ki se ukvarjamo z Biološko medicino z čuvanjem človekovega življenjskega centra, bomo s svojim pristopom ustvarili ravnotežje znotraj celine in ne v njenih delih.
Sama prakso alopatske medicine delim na 3 dele – imamo travmatološko medicino; zlomljene kosti, rane od ognjenega orožja, akutna obolenja kot so gripa ali vnetja pluč – in medicina je zelo dobro opremljena za njihovo reševanje. Z druge strani imamo »zaključne« bolezni, kot so rak, sklerotične bolezni srca, artritis – in tudi za njih je medicina dobro opremljena, vendar ne da jih reši, ampak samo da izpiše osmrtnice. V sredini med tema dvema ekstremi akutnih in zaključnih bolezni, leži prostrana »nikogaršnja zemlja«, kjer živijo ljudje za katere se predpostavlja, da so zdravi, brez očitnih bolezni. In v skladu z neverjetno filozofijo ortodoksne medicine »nisi določen za zdravljenje, dokler nisi bolan«. Ti ljudje morajo prvo postati akutno ali »zaključno« bolni, da lahko pričakujejo medicinsko pomoč. Medicina je zapustila te ljudi, jih prepustila, da se z lastno miselnostjo vzdržujejo zdrave. Sprašujem se, kakšno je razmišljanje naših ljudi? Medicina jim ni ponudila koristna spoznanja kako naj obdržijo zdravje ali preprečijo obolenja, pretežno zaradi medicinske neukosti v tem vitalnem področju. Veliko je tako imenovanih »zdravstvenih« literatur katero obdeluje šarlatanska trdnjava, zdraviteljstvo, nasprotja in z nepreverjenimi »nasveti naših babic«, kjer puščajo iskalca zdravja zmedenega in še bolj v zmedi.
Hitri razvoj kemičnih in fizikalnih znanosti je v tem desetletju negativno vplivalo na medicinsko razmišljanje in upočasnilo napredek umetnosti zdravljenja. Kljub vseh senzacionalnih odkritij in hvalospevov o velikih medicinskih napredkih bodo bodoče generacije, ko se bo pisala resnična medicinska povest, gledala na 20. stoletje kot na temačno obdobje umetnosti zdravljenja. Zgleda neverjetno, vendar koncept bolezni dvajsetega stoletja se ne razlikuje kaj dosti od primitivnega koncepta vračanja. Edina razlika je v tem, ker so »zle duhove« zamenjali z »zlemi klici«- bakterijam, virusom, ki napadajo nesrečnega in nedolžnega človeka. Verjamem, da bolezen »udari« nepričakovano in povsem »nedolžnega« človeka. O bolezni govorimo kot o nečem kar se lahko prime. Govori se o hudobnih stvorih – klicih, ki kot da se sprehajajo povsod in napadajo vsakega človeka na poti. Delo moderne medicine je, da ubije ali odžene zle napadalce, klice ali viruse, z magičnim medicinskim praškom iz stekleničk ali injekcijo in rešujejo nedolžne žrtve od pogostega napada.
Biološka medicina se v zdravljenju bolezni oddaljuje od Pasterovega koncepta bolezni in simptomatičnega pristopa terapij z zdravili. Temelji na neizpodbitnem fiziološkem stanju, da glavni vzrok bolezni ni bakterija ali virus, ampak oslabljena odpornost, ki jo je povzročila človeška življenjska navada, ki uničuje zdravje z fizičnim in emocionalnim stresom. Bakterija da popolno sliko samo v skrajni fazi, kot pogrebnik naravnega reda, popolno izpolni naravni zakon »vračanje v pepel« proti organizmom, kateri so nesposobni preživeti.
Bakterije so vedno prisotne v naši življenjski sredini, kot in v latentnem stanju v vsaki postaji vseh živih organizmov. So povsem neškodljive v kolikor se organizem vzdržuje v zdravju in naravni odpornosti in vedno pripravljene da »nastopijo« in uničijo organizme gostitelja katerega so njegova življenjska moč, vitalnost in odpornost zmanjšana.
