Kaj je meditacija in kaj ima skupnega z ustvarjalnostjo?

V prejšnjem prispevku smo se spoznali z dejstvom, da meditacija ni sledenje v naprej določenim postopkom in da se stanja meditacije ne da izsiliti. Meditacija ne more biti prisilno čutenje, ki naj bi se pojavilo samo v primeru upoštevanja navodil, ki so nastale v človeškem razumu. Ob postavljenem vprašanju: “Ali vem, kaj je meditacija?” pa sem ozavestila še sledeče, kar bom delila z vami.

Kdaj smo proizvajalci in kdaj ustvarjalci?

Proizvajalci sodelujejo v procesu izdelave produkta, ki je nekoč že bil ustvarjen, izumljen, iznajden. Proizvajalec ne sodeluje v procesu inovacije. Proizvajalec je zgolj sledilec ali izvajalec v naprej določenega postopka, ki je nekoč že bil izumljen. Proizvajalec zgolj proizvaja. Lahko proizvede na tisoče stvari, izdelkov, stvaritev za katere že obstaja določen postopek izdelave. In to je vse.
Nasprotno od proizvajalca obstajajo ustvarjalci. Ti, s pomočjo inteligence, ustvarjajo novosti in izume.

Ozavestimo najprej dejstvo, da so vsi človeški izumi in rešitve, sprva nastali v “polju neskončnih možnosti”. Sama tako poimenujem energijo ali inteligenco, za katero verjamem, da obstaja in da je del našega jedra. Ta ista inteligenca, nas je rodila kot človeka in nas obenem, vse do tega trenutka, ohranja pri življenju.

OGLAS

V tem polju možnosti so popolnoma vsi odgovori na zastavljena vprašanja ali “probleme”, ki jih ustvarjalci želijo rešiti. Vsi izumi in čudovite kreacije pesnikov, pisateljev, kiparjev ali slikarjev, so že, pred njihovim obstojem, bile ustvarjene in so obstajale v tem polju možnosti. Tisto, kar ločuje ustvarjalce od proizvajalcev, je dar, ki iz tega polja prenese idejo v fizično obliko. Uporabila bi lahko tudi besedo moč, vendar bi to zvenelo preveč vzvišeno, kajti k inteligenci tega polja je potrebno pristopiti zelo ponižno. Vsaka agresivnejša reakcija povzroči, da se polje zapre in do pretočnosti ne pride.

Polje neskončnih možnosti ceni popolno predajo in vero vanj in le na takšen način odpira vrata, skozi katera pride tudi odgovor, ideja, zamisel.

Največji umetniki so svoje umetnine prepustili tej inteligenci.

Bili so ustvarjalci, vendar zgolj kot prevodniki ideje, ki je skozi fizično manifestacijo, skozi njih same, lahko iz polja možnosti prešla v fizično obliko. Človek je v tem primeru potreben samo v toliko, da uporabi svoje telo z glavo in telesom. Človeka, kot fizično bitje, inteligenca potrebuje, da skozi njega prelije idejo v fizično obliko. Umetnik je torej proizvajalec in ustvarjalec hkrati.

Vsa velika dela npr. Van Gogh-a ali Shakespeare-a ne bi nikdar bila tako edinstvena, če v njih ne bi bilo te skrivnosti. Michelangelo je sam večkrat povedal, da svojih umetnin ne ustvarja sam, ampak se je prepuščal višji inteligenci, ki je skozi njega ustvarila najboljše kreacije, ki jih občudujemo še danes. Torej, če hočemo ustvarjati (ne proizvajati) se moramo umakniti od svojega ega. Ta v trenutku, ko mu pustimo pozornost, išče napake, obsoja in primerja. Sili nas v popolnost, za katero nima jasne definicije. Kaj pa je popolnost? Kakšna je njena končna oblika? Ali ego lahko sodi, kaj je popolno? Vsi veliki izumi in vsa vrhunska umetnost je bila pogojena s tem, da se je izrazila skozi ljudi, ki so bili sposobni utišati svoj ego in razum. Vsi so se lahko umaknili v stanje popolne predaje in v trenutek, skozi katerega so stvaritve dobivale svojo (ne nujno do-končno) obliko. Mnogi izumitelji so za svoja dela znali povedati, da niso nikdar bila dokončana. Morda jim ravno ta nedovršenost daje misteriozen pomen.

Tudi inteligenca v polju neskončnih možnosti ni nikdar dovršena. Novi in novi produkti, izumi in umetnosti se bodo tudi v prihodnosti znova rojevale. Vse je možno popraviti, do-izumiti, dodati k že izumljenemu. Vse to nastaja (tako je bilo tudi v preteklosti in bo v prihodnosti) povsem neodvisno od našega ega in razuma. Ne more nastajati, če je ego prvi in edini komunikator, ker le-ta nima možnosti komunikacije z višjo inteligenco. Če ne umaknete ega, ki vam prigovarja kaj ni možno in česa ne zmorete, vas višja inteligenca ne more poklicati za svojega sla, skozi katerega bo prenesla svojo veličino. To je razlog, da imamo 99% “umetniških del”, ki se predstavljajo za umetnost, ki to nikakor ni. Samo 1% umetnosti je takšne, da v sebi ohranja skrivnostnost, ki jo znova in znova prepoznavamo skozi stoletja.

Samo poglejte si primer Tadž Mahala. Zgodba njegovega nastanka je čista ljubezen, ki jo je cesar Džahan prelil v gradnjo posvečeno smrti svoje žene, ki je umrla ob rojstvu 14. otroka. Izbiral je najboljše materiale in sprejemal navdih intuicije v idejni zasnovi. Tadž Mahal še danes velja za enega najlepših templjev v zgodovini človeštva in to zato, ker je bil narejen iz čiste ljubezni.

Ko umaknemo ego, pustimo ljubezni ali inteligenci (gre za isto energijo) prosto pot. Ko odstranimo ego, delujemo v trenutku. Takrat ni obstoja časa in ni ločenosti od izvira. Ne razmišljamo, ne obsojamo, ne primerjamo, ne sodimo. Samo smo.

Ko odstranimo miselni balast smo ustvarjalci in smo pretočni.

Skozi nas se izliva božanskost, vesolje, duša…kakorkoli že vsak od vas imenuje to energijo. Smo eno z njo. Besede, ki jo opisujejo so različne, pomenijo pa zgolj eno stvar. Ko smo takšni, smo v stanju meditacije. Takrat SAMO SMO. In ko “samo smo”, ne glede na dejavnost ali nedejavnost v tem stanju, smo povezani z….(dodajte tisto besedo, ki jo uporabljate vi), jaz ji pravim Neimenovano.

Za zaključek bom dodala še, da ima stanje SAMO SMO ali SAMO SEM za vsakogar drugačen pomen. Za nekoga je to pisanje pesmi, risanje, kuhanje, popravljanje avtomobila, pomivanje posode, nabiranje zelišč, kiparjenje ali vrtnarjenje. Vsako delovanje, ki utiša vaš ego in ob katerem ste vi srečni in sproščeni, torej SAMO STE, je stanje vaše meditacije.

Sandra Kocijančič