Kaj je obsmrtno doživetje?

Obsmrtno doživetje je eno najmočnejših izkušenj, ki jih človek lahko doživi. Običajno se pojavi v neposredni smrtni nevarnosti, vendar to ni nujno. Obsmrtna doživetja so imeli tudi popolnoma zdravi ljudje v “nenevarnih” okoliščinah. Tudi vsi, ki so bili v neposredni smrtni nevarnosti ali so bili celo klinično mrtvi, nimajo teh izkušenj. Po ameriških raziskavah je okoli tretjina ljudi, ki so bili blizu smrti, “nekaj doživela”. To njihovo doživetje je obsmrtna izkušnja.

Veliko je opisov teh izkušenj. Večina opisovalcev ima velike težave pri opisu dogodka. Vsakdanji jezik ne vsebuje pojmov, s katerimi bi lahko opisali onostransko dogajanje. Okolje, osebe, stanja zavesti, barve, zvoki, vse je tako nezemeljsko, novo in nenavadno, da je ves besedni zaklad zdaleč prereven. Opisi so zato velikokrat podani s primeri in prispodobami. Te pa so seveda del časa in kulturnega okolja, kateremu pripada pripovedovalec, zaradi česar se večkrat pojavi napačen vtis o časovni in kulturni odvisnosti obsmrtnih doživetij.

Že sama termina obsmrtna izkušnja ali obsmrtno doživetje sta nenatančna, če ne sporna. Izkušnja se ne pojavi ob smrti, saj nihče, ki je prekoračil mejo brez možnosti vrnitve, ni bil resnično in dokončno mrtev, velikokrat pa tudi ob samem umiranju ne. Žal ne poznamo v slovenskem jeziku boljšega izraza. Za osebo, moškega ali žensko, ki je doživela to izkušnjo, pa izraza sploh še nimamo.

OGLAS

Tipični elementi obsmrtnega doživetja

Obsmrtne izkušnje so zelo osebno doživetje in niti dve nista popolnoma enaki. Pri preučevanju večjega števila izpovedi se da izluščiti posamezne elemente, katere lahko vsebuje izkušnja:

• Občutek, da je zavest (jaz) zapustila telo in lebdi nad njim. S tega položaja lahko spremlja dogajanje, ki ga človek po vrnitvi lahko opiše, velikokrat zelo detajlno.
• Potovanje skozi temen prostor ali tunel.
• Doživljanje intenzivnih in močnih čustev: ljubezni, miru, blaženosti, pri negativnih obsmrtnih doživetjih pa tudi strahu in groze.
• Srečanje z lučjo. To običajno opisujejo kot zlato ali belo, privlačno in ljubečo.
• Srečanje z bitji iz onostranstva: že umrlimi sorodniki ali prijatelji, svetimi bitji, neznanimi pojavami in/ali “bitjem luči”, katerega včasih opišejo kot vrhovno bitje svoje religiozne tradicije.
• Pregled življenja: pregled in ponovno občutenje in vrednotenje večjih, pa tudi neznatnih dogodkov, v preteklem življenju, včasih tudi s perspektive drugih v dogodke vpletenih oseb, s ciljem ocenitve, kaj ni bilo pravilno in kako bi bilo to potrebno spremeniti.
• Občutek popolnega razumevanja.
• V nekaterih primerih vstop v mesto ali knjižnico.
• Približevanje, vendar ne prestop, meje brez možnosti vrnitve, ki jo lahko predstavljajo vrata, reka, stena, različne vrste ovir, lahko pa tudi samo črta.
• Sprejem ene od različic sporočila “Tvoj čas še ni prišel.”
• Odločitev za vrnitev je lahko prostovoljna ali neprostovoljna. Če je prostovoljna, je običajno povezana z nedokončanimi obveznostmi.
• Vrnitev v telo.

Poudariti je potrebno, da posamezne izpovedi ne vsebujejo vse našteto, pa tudi vrstni red je lahko drugačen. Nekatere se od opisane tipične precej razlikujejo in vsebujejo tudi elemente, ki tu niso našteti.

Avtor: IANDS Slovenija