Tako veliko ljudi in izrazov govori o sočutju, knjige so spisane o tem, članki, oddaje posnete, celo prepiri so ne tako redek primer, ko se dotaknemo te teme. Energije. Besede.
Kaj sploh je sočutje? Mar to res pomeni čutiti skupaj z drugim človekom ali bitjem in njegovo bolečino na nek način prevzeti kot svojo. Mar to resnično pomeni, da moramo pomagati drugim, pa čeprav to pomeni da nekaj zelo slabo vpliva na nas? Je sočutje res tako težka stvar in je cel svet razdeljen na ‘slabo in dobro’?
No, pa na kratko razložimo.
Resnično sočutje je nekaj povsem drugega. Takšno sočutje je onkraj reševanja sveta in ostalih, onkraj manipulacije in obtoževanj sebe ali drugih za stvari, ki smo jih storili ali ki jih delamo. Resnično sočutje sprejema, ljubi in pokaže lepoto takšne zavesti skozi svoj standard, primer.
Sočutje je svoboda od vseh dogem, prepričanj ali spreminjanja sebe in ostalih na ‘star’ način. Sočutje je kot topel dom, ki razume človeško izkušnjo in je ne obsoja. Vabi v več, a nikoli ne sili. Le vabi in vabi in vabi!
Če se čutite nagovorjene, se lahko klicu v Sebi odzovete! Duša povabi, zadnji JA pa je vedno s strani človeka.
Kako pa je s čustvi?
Čustva ne obstajajo v drugih dimenzijah, vsaj ne na takšen način kot tukaj. Čustva so umski občutki, so produkt uma in njegovega poskusa da »čuti«. Ko sebe sprejmete, vsa svoja čustva, se slej ko prej osvobodite starih zgodb, bolečin, iluzij in pritiskov. Kar pa pomeni odpreti srce v višave in globine, kot je le redko storjeno na tem planetu! S samo vašo prisotnostjo v energijskem polju tega članka, se je vaš proces že začel oziroma razširil.
Resnično sočutje pusti vsakemu človeku in situaciji biti kar je. Če nekaj sprejemaš brezpogojno, sicer ne pomeni nujno da si nad tem navdušen. A s tem pustiš sebi in vsakemu bitju, da prehodi in izživi njegove svete izkušnje, ne glede na to, kakšne so. S svojim Sijajem in Svobodo si največja in najlepša inspiracija vsem ostalim, ki se želijo prav tako odpreti v več!
Da pa v takšnem občutku brezmejnosti lahko zares živiš, s svojem prelepem božanskem Sijaju, pa je potrebno sprejeti vsa svoja čustva, misli, bolečine, travme in ostale zgodbe ter prepričanja. S tem prevzameš odgovornost za to, da si sam ustvarjalec oziroma kreator vsega!
Lažje rečeno kakor storjeno, a vsekakor nadvse resnično.
Sočutje nima v resnici nobene zveze s tem, da trpimo skupaj z drugimi
To je laž, iluzija, ki nam govori, da s tem delamo »dobro« oz. se oddolžujemo. In seveda so v ozadju še druge energije in aspekti. Lažno sočutje je na tem svetu tako pogosto – empatija, simpatija – psihologija je polna vsega tega. Pravo Sočutje je brezpogojno. V prvi vrsti seveda do sebe. Svet je le jasna reflekcija potem. S tem ko drugim pokažete, da z njimi ne boste igrali starih neuravnovešenih iger, jim v resnici predstavite Standard Sočutja. Vse ostalo je reševanje sebe, drugih in sveta, zaradi lastnega neravnovesja, pa čeprav ponavadi na izjemno globoki podzavestni ravni.
Nikogar ne želimo s temi besedami napadati ali vas spreminjati, smo le izjemno jasni, da boste tisti, ki vas kliče resnično sočutje, lahko začutili esenco in svobodo le-tega. Sočutje je onkraj čustev, manipulacije in pričakovanj. Se lahko odprete takšnemu pogledu na svet in sebe?
Z iskreno Ljubeznijo, Julian
