Nekega tihega večera so se mi približala nebeška bitja, ki jih poznam že kar nekaj časa. Bili so
angeli, vendar sem kmalu opazila, da niso prišli sami. Bilo jih je ogromno. Še dobro, da so to le energije, ki ne zapolnjujejo fizičnega prostora, kajti v nasprotnem primeru bi bilo moje stanovanje premajhno. Kot duhovna učiteljica sem doživela že marsikaj. Slišala sem že na tisoče zgodb o nebeških bitjih, njihovi ljubezni in o tem, kako veliko ljudem so ta bitja že pomagala. Tudi meni. Tokrat pa so bila tukaj, vsa zbrana v moji dnevni sobi. Njihov sij je mojo dnevno sobo napolnjeval tako kot najlepša pesem, ki jo poje zbor angelov in napolnjuje dvorano. Nisem pa potrebovala veliko časa, da sem spoznala, da je ta obisk drugačen – prišli so s posebnim namenom in sporočilom.Ravno ko sem jih želela vprašati, s čim jim lahko pomagam, sem nenadoma spoznala, do so tokrat oni prišli pomagati meni. A ne samo meni. Nam. Namen obiska je bil velik, veliko večji kot po navadi. Takoj sem dobila pojasnilo tega »višjega obiska«. Zakaj »višjega«? Ker to niso bili samo angeli, ampak vsa nebeška bitja, kar jih poznam:
angeli, samorogi, vnebovzeti mojstri, preminule duše in pa najvišja duhovna energija – Stvarnik. Stali so tam z enim samim namenom; želeli so, da svetu predam sporočila, ki jih imajo za nas. Povedali so mi, da prihaja
obdobje velikih sprememb in da je nastopil čas, da se duhovno prebudimo. Več stoletij smo spali kot Trnuljčica, zato so Nebesa prevzela vlogo princa, ki nas bo prebudil s svojim poljubom ljubezni. Da pa se bo ta proces lahko odvil, je potrebno, da ljudje pridemo do točke, na kateri bomo razumeli naša življenja, odločitve in prepričanja. Naučiti se moramo, kako usmeriti tok dogodkov, da nas bodo le-ti odpeljali proti samozavedanju in sreči. Naj vrže kamen tisti, ki meni, da se Nebesa motijo, saj je postalo več kot očitno, da je prišel čas, ko bo potrebno uvesti neizogibne spremembe.Preveč ljudi, ki hodijo po svetu, ne živi. Še sreča, da se premikajo, ker bi jih drugače zlahka zamenjali za lutke. Brez življenja in upanja so. Razočarani. V tihem obupu jadrajo skozi
življenje in upajo, da njihove žalosti ne bo nihče opazil; niti sami. Sprašujejo se…
»KAJ JE SMISEL ŽIVLJENJA?«
Ne vem, če na svetu obstaja človek, ki si ne bi v življenju postavil dvoje vprašanj: »Kaj je smisel življenja,« in »Ali obstaja življenje po smrti?«Velikokrat, ko se nam v življenju dogajajo neprijetne stvari, se vprašamo, zakaj »za vraga« moramo vse to prenašati. Če so Nebesa tako čudovit »kraj«, kot ga opisuje številna literatura, zakaj potem hodimo v to podzemlje, ki smo ga lepše poimenovali Zemlja? Če sem iskrena, takrat ko sem Nebesom postavila to vprašanje, nisem pričakovala, da bom prejela odgovor. Da bi kar dobila odgovor na tako pomembno vprašanje?! Tako enostavno pa najverjetneje spet ne bo šlo. Nebesa so mi prišepnila: »Ja, tako enostavno je, samo ljudje tega ne vidite. Odgovorili vam bomo«.
Nebesa odgovarjajo o smislu življenja:»Dragi naši, kdaj ste se nazadnje ozrli naokoli? Hitite, vedno bolj hitite v številnih skrbeh. Sploh se ne ustavite. Če iščete smisel življenja, potem vam sporočamo, da je napočil čas, da se ustavite. Odgovor najdete povsod okoli sebe. Da, prav ste nas slišali. Povsod okoli sebe. Pojdite ven in opazujte svet. Majhen ptiček zraste v mogočno ptico, ki poje pesem življenja. Majhno drevesce se sčasoma razvije v veliko drevo z močnimi koreninami. Nedolžen otrok zraste v odraslo osebo, ki mora samostojno sprejemati odločitve. Vse RASTE in se razvija.
Bog je izoblikoval svet tako, da vam vedno daje odgovor; tako v slabih kot dobrih časih. Poglejte še enkrat. Vse vsak trenutek RASTE. In tisto, kar raste, tudi izkuša. Izkuša ljubezen, izkuša strah, izkuša bolečino in izkuša veselje. In te izkušnje prinašajo duhovni napredek, ki ga iščete. Vendar, če zavrnete izkušnje, po katerih ste sami tako hrepeneli, potem boste pristali na tleh z zlomljenimi krili. Znova boste poleteli, ko boste spet sprejeli igro, katere scenarij ste napisali sami. Sedaj razumete?«Rast? To smo slišali že neštetokrat. Pa smo res slišali? Smo razumeli?
TOREJ, KAKO V ŽIVLJENJU RASTEMO?
Skozi
izkušnje. Na Zemljo se pravzaprav nismo prišli učiti, kot mnogokrat radi rečemo. Na Zemljo smo prišli izkušati. Kot
duša že vse vemo. Samo spomniti se moramo. Z vedno novimi izkušnjami rastemo in se širimo. Nimam kaj več dodati. Resnično ne. Z odgovorom sem bila zelo zadovoljna. Rast vedno prinaša nekaj lepega. Rasti pomeni napredovati. Se mi je pa istočasno seveda porodilo še eno vprašanje: Kako zrasti? Kaj je potrebno narediti? Če poskušam strniti odgovor v en stavek, rasti pomeni poiskati smisel in hkrati na sebi opraviti potrebno delo – duhovno zrasti. Pri tem vam bodo pomagala duhovna znanja. Raziskovanje življenja in njegovih resnic. Raziskovanje sebe.Kajti vi ste največji smisel … vsega. Za vas z ljubeznijo, Cristy Žmahar
