Kaj nam pravijo sanje

OGLAS

Človek se je od najbolj ranih dni svojega zavestnega bivanja zanimal za sanje. Sanje v glavnem zadevajo astralno življenje; v dobi Atlantide, ko je človekovo zavedanje temeljilo na astralni ravni, je bila osnovana popolna znanost o sanjah.

Z minevanjem dob in še zlasti z zatonom in kasnejšim dokončnim uničenjem atlantske civilizacije pa se je ta znanost izgubila. Danes jo do neke mere oživljajo posamezni psihologi, ki poskušajo dokazati povezavo med sanjskim življenjem in stanjem svojih pacientov.

V vsem tem času pa zanimanje za sanje ni nikoli pojenjalo in vsaka civilizacija je poznala mage, preroke, vedeževalce in jasnovidce, ki so razlagali sanje članom kraljevih družin, inteligenci in človeku z ulice.
Do nedavnega so se analize sanj lotevali z astralnega vidika, namesto da bi jih preučevali mentalno. V vseh teh letih so bili verjetno zelo redki, ki so se v polnosti zavedali izjemne zapletenosti predmeta. Tisti, ki se zanimajo za sanje, in še zlasti psihologi, ki proučujejo to temo, lahko najdejo koristne napotke v razlagah Tibetanca na straneh 493-510 knjige Esoteric Psychology (2. del).

OGLAS

Če na kratko povzamemo, obstaja deset poglavitnih virov sanj:

(1) Sanje, ki temeljijo na možganski aktivnosti. Gre za preveč rahlo spanje, zato se nit zavesti ne oddalji v celoti kakor v globokem spancu. Človek torej ostane v stanju omame ali polsna, toda brez jasnega prepoznavanja ali interpretacije svojega običajnega miselnega življenja. Tem vrstam “sanj” ne smemo pripisati nobenega pomena, ker dejansko sploh niso sanje. To stanje kaže na telesno razdražljivost, na katero je treba biti pozoren. Ena od zahtev narave je, da morajo vse življenjske oblike občasno preživeti obdobje počitka ali “spanja”, da se fizično okrepijo.

(2) Sanje kot spomin na astralno raven. Te sanje so slikovna upodobitev videnj in zvokov, ki jih doživljamo na astralni ravni med spanjem. To je raven, kjer zavest običajno prebiva, ko je začasno ločena od telesa. Vse sanje, ki zadevajo astralni svet, so očitno podvržene slepilom in iluzijam. Lahko gre za osebno sodelovanje v dejavnostih na astralni ravni ali pa le za zapis vtisov spečega, medtem ko je bil na astralni ravni samo opazovalec predstav ljudi v astralnem okolju.

(3) Sanje, ki so spomin na resnično dejavnost. Gre za zmožnost nadaljevanja človekove običajne budne dejavnosti na astralni ravni v času spanja. Sanje so potem preprosto zapis prepoznanih astralnih doživetij v fizičnih možganih in se tako lahko izkažejo kot neposredna pomoč. Vrednost takšnih sanj pa je potrebno skrbno preučiti, ker so lahko podvržene slepilom ali iluzijam pa tudi vtisom drugih bitij, s katerimi smo morda prišli v stik med astralnimi potovanji.

(4) Sanje mentalne narave. V nasprotju z večino sanj, ki so čisto astralne narave, pa imajo te svoj izvor na mentalni ravni in kažejo precejšno mero umskega nadzora. Te sanje so v osnovi treh vrst:

• Sanje, ki temeljijo na stiku s svetom miselnih oblik. Lahko zajemajo področja starodavnih in sodobnih idej, vendar so po svojem izvoru čisto človeške in vključujejo vsa možna področja.
• Sanje geometrične narave, v katerih se oseba začne zavedati simboličnih vzorcev in oblik, ki so včasih nenavadni, nepričakovani in nerazložljivi. Ti se ukvarjajo z evolucijskim napredkom človeka in so simbol njegove razvijajoče se zavesti.
• Med spanjem so učenci pogosto izpostavljeni mentalnim navodilom individualnih bitij na astralni ravni. Te nauke um nezavedno beleži in včasih se lahko zrcalijo v sanjah kot kakšna simbolična predstava.

(5) Sanje astralnih aktivnosti. Med urami spanja so mnogi aspiranti ustvarjalno zaposleni z različnimi dejavnostmi v skladu s svojo usposobljenostjo in značajem. To delo lahko opravljajo sebično ali altruistično, kar je odvisno od razvojne stopnje in lastnosti sanjavca. Jasnost zrcaljenja teh aktivnosti v sanjah pa je odvisna od neprekinjenosti razvijajoče se zavesti.

(6) Telepatske sanje. V kriznih trenutkih si osebe včasih telepatsko izmenjajo informacije o resničnih dogodkih, ki jih um pogosto nezavedno beleži in potem zrcali kot sanje. Dogodke, ki se pripetijo drugim ljudem in so morda telepatsko zabeleženi, lahko sanjavec kasneje interpretira kot svoja lastna izkustva. Obstajajo štiri vrste sanj, katere lahko povežemo s posamezniki, ki so vzpostavili tesen in zavesten stik z dušo. Njihove izkušnje na ravni duše se zabeležijo v um, od koder se prenesejo v možgane, ta vtis pa se potem lahko zrcali v sanjah posameznika.

(7) Sanje, ki so dramatizacije duše. To je simbolična predstava, ki jo uprizori duša, da bi dala navodila, opozorila ali ukaz tistemu, ki je njeno orodje, to je zavedajočemu se fizičnemu človeku.

(8) Sanje, ki zadevajo skupinsko delo. V tej vrsti sanj duša uri posameznika za skupinske dejavnosti. Mnoga mistična besedila preteklosti, namenjena vodenju članov skupin, so zapisi sanjskih doživetij te vrste.

(9) Sanje, ki so zapisi navodil. Gre za nauke, ki jih daje mojster svojemu učencu, pri tem pa jih sporoči duši. Duša jih nato vtisne v um, kjer se oblikujejo v miselne oblike, ki odsevajo v možganih. Učenčev odziv bo odvisen od njegovega mentalnega razvoja, od tega pa je tudi odvisno, ali učenec pravilno interpretira nauke.

(10) Sanje, povezane z božanskim načrtom. V določenih primerih lahko mojster naprednemu učencu poda nauke v sanjah. Ko se bo le-ta zbudil, bo prepoznal te “sanje” kot duhovno sporočilo ali inspiracijo in jih bo imel za sanje z globljim pomenom. To je še en primer neposredne komunikacije med dušo in možgani.

V gornjem povzetku smo na kratko razložili različne vrste sanj, in to z namenom, da bi pokazali na zapletenost predmeta in opozorili na tisto, kar bi morali upoštevati, ko poskušamo analizirati in razlagati sanjski svet.

Avtor: Aart Jurriaanse
www.share-international.net