Cilj celostnega zdravljenja, je težnja k ravnovesju – telesa, čustev, uma in duha. Pri tem moramo vzeti v obzir vse dele našega življenja:
- spoštujmo svoje telo
- izboljšajmo naše odnose v domačem in službenem okolju
- izkazujmo spoštovanje in ljubezen do vseh živih bitij
- skrb za naše okolje
- živimo svoje življenje skozi lastno namero in potenciale
Pa poglejmo, kaj je očitno in kaj se za tem skriva. Zaobjema celo naše življenje, vse naravne procese, ki ga podpirajo:
- da fizično telo polno deluje, vsi organi, mišice, kosti, ves krvi obtok, limfa, vezi…
- da smo psihično stabilni, da umski procesi tečejo kot namazani 🙂
- se znamo povezati z našo notranjo resnico, božansko iskro
- se zavedamo svojim čustev in znamo delati z njimi
Vsako področje običajno obravnavamo posebej, kot da niso povezana, kot da to ne tvori nas – cele. Vsem je poznano – psiholog zajema iz svojega znanja, samozavedanja ter prakse. Pomaga z razgovorom in z različnimi metodami ter pristopi. Koliko je uspešen, je odvisno od obeh strani – predvsem od posameznika. Premalo se zavedamo, da svojega metalnega zdravje ne polagamo v roke psihologom ali psihoterapevtom, češ on me bo „spravil k sebi“, kot se rado reče. Fizično zdravje je v domeni zdravnikov. K njim gremo, da nas pozdravijo, torej za naše telesno zdravje poskrbijo različni zdravniki specialisti.
Ampak ali je res možno obravnavati vsa ta področja ločeno? Ali je naše telo res zdravo, ko smo dalj časa čustveno in psihično razrvani? Ko živimo v okolju, ki je onesnaženo? Ali ko svoje fizično telo obremenjujemo čez vsako mero s pretirano fizično dejavnostjo, delom? Medosebne odnose ne gojimo in so popolnoma zanemarjeni?! Da duhovni del sploh ne omenjam. To je področje, ki je naš prazen, neviden prostor in čaka, da se povežemo z njim, na sebi lasten način in ga zapolnimo s svojo duhovno vsebino. Iz tega prostora črpamo vir idej.
Duhovnost je široko področje
Ni pravil, po katerih bomo krenili na svojo duhovno pot. Za tem se obrača naša duša, naše notranje bitje. Ko se zmoremo umiriti, zopet zaslišimo, začutimo svojo bit. Opozoriti pa gre na pasti, ker ob tem nanje naletimo, tu lahko nastopi pobeg od realnosti, nezmožnost soočanja s celoto svojega bitja, s tem tudi s svojim življenjem. Duhovnost je postala tudi dobra tržna niša. Iluzije, da bomo postali razsvetljeni, si verjetno ni priporočljivo delati.
Sama osebno menim, da je osebna rast pogumno soočanje z življenjskimi problemi. Do neke mere, ima veliko skupnega z našo duhovno rastjo. A smo v tem primeru, če zmoremo stopiti iz sivine in rutine vsakdana. Stopiti iz cone udobja.
Šele takrat se naše duhovno znanje in povezava z našimi višjim jazom, skozi prakso pokažejo v resničnem življenju, ki ga vsak dan živimo tukaj in zdaj.
- Osebna rast se začne z odločitvijo; ne grem se več, nekaj moram storiti. Raziskati svoje potenciale, želim se spremeniti.
- Ozavestiti razloge zakaj sem zbolel ali finančno propadel ali pride do ločitve.
- Poiskati pomoč in počasi stopati v novega sebe, se preobraziti in zaceliti.
Ko enkrat sebe vidimo kot celoto, potem nam je hitro jasno. Zdravi smo, ko smo celi.
Ko naš celotni ustroj deluje in je zdrav vsak del tega ustroja – celote – telo, um, čustva in duh.
Vsi deli skupaj, prispevajo k celostnem zdravju.
Vse v telesu ima svojo optimalno stanje, ko smo zdravi in vitalni. Ko zbolimo se stanje poruši, telo se odzove z bolečino, čustveno smo napeti, zaskrbljeni, če ne ukrepamo dovolj hitro, se stanje lahko spremeni v kronično. Takrat je lahko pot k ozdravitvi težja.
Celostno zdravljenje ne posega po „obližih“ za reševanje in uravnavanja zdravja. Ampak seže k koreninam, k vzroku za porušeno ravnovesje. Rezultati so lahko dolgotrajni, če smo dosledni, vztrajni. Proces celjenja se začne s prvim korakom, trdno odločitvijo za spremembo.
Sigurno se boste strinjali, da z zanemarjanjem zdravja, ogrožamo sebe na vseh področjih hkrati.
Torej, smisel celostne obravnave je, zajemanje vseh vidikov posameznika.
Zdravilec, ki je za to usposobljen, se posveti tistemu, ki se zavestno odloči, da bo sodeloval pri procesu – zdravljenja na vseh nivojih. Seveda posameznik sodeluje tudi s svojim zdravnikom, kar mora vsak zdravilec tudi upoštevati.
