Beseda kamma izvira iz jezika pali in pomeni dejanje, učinek, tudi hotenje in se v sanskrtskem jeziku imenuje karma.

Kamma pomeni tako dobra kot slaba dejanja, naj bodo to mentalne, verbalne, čustvene ali fizične narave. Kamma ne pomeni fatalizma ali doktrine neke že v naprej določenosti, vendar dejanja, ki jih počenjamo danes, bodo vplivala na našo prihodnost. Dejanja, ki smo jih storili v preteklosti, pa določajo našo sedanjost.

Kamma nas ustvarja in kam se rodimo, je odvisno prav od nje oziroma od etičnih kvalitet, ki domujejo v človeškem umu in so iniciatorji naših dejanj. To nas lahko motivira, da se očistimo slabih misli, pohlepa, sovraštva, jeze …, saj nas prav to vodi do novih dejanj, ki jih kasneje lahko obžalujemo. Ko razumemo kammo, razumemo tudi vrednost našega lastnega notranjega blagostanja, ki je zelo odvisno od našega odnosa do nas samih in okolice.

Vsako dejanje proizvede posledice, ki so lahko vzrok naslednjim dejanjem, zato govorimo o kammi kot o zakonu vzroka in posledic, akcije in reakcije. Kamma se izraža preko reakcij našega telesa, čustvovanja, govora in uma.

Poglejmo si primer, kamen vržemo v ribnik in opazujmo njegov učinek. Tam, kjer je kamen padel v vodo, se pojavi valovanje. Prvi valovi so močni in se širijo, dokler ne postanejo šibki, da jim oko komaj še sledi. Majhen kamenček je zmotil vodo v ribniku, vendar njegovo delo še ni končano. Valovi so dosegli rob ribnika, se od njega odbili in se gibali nazaj do mesta, kamor je bil kamen vržen.

Tudi učinki naših dejanj, naj bodo dobra ali slaba, se vrnejo k nam enako, kot so to storili odbiti valovi od roba ribnika. Vse, kar pride k nam, je v skladu s kammo. Če pride kaj prijetnega in nas to osreči, smo lahko prepričani, da nam je kamma pokazala, da smo storili dobro dejanje. Če smo se srečali s čim neprijetnim in nas je to prizadelo, potem nam je kamma pokazala naše napake. Vedno imejmo v vednosti, da je kamma samo to, kar je in niti ne ljubi niti ne sovraži, niti ne nagrajujejo niti ne kaznuje, ni nikoli jezna niti zadovoljna, je le zakon vzroka in posledic. Tisto, kar se neprestano ponovno rojeva, je le hlepenje za željami in tako pride do nastajanja “mene”, “jaza”. Potrebno je jasno razumevanje narave stvari, učenje opuščanja in videnje preminevanja vsake energijske oblike, zaradi katere se naš “jaz” pojavi.

Usode ljudi so zelo različne, nekdo umre že v otroštvu, nekdo drug doživi visoko starost, nekdo je bolan in slaboten, nekdo drug zdrav in močan, nekdo živi v bogastvu in blagostanju, nekdo drug v revščini, nekdo je genialen in nekdo drug idiot.

Kaj je vzrok vsem tem raznolikostim?

V budizmu velja prepričanje, da to ni posledica nekega slepega naključja, ampak je kamma vzrok tem neenakostim na svetu.

Človek si sam ustvarja svoja lastna nebesa in pekel, je sam gospodar svoje lastne usode, je otrok svoje preteklosti in starš svoje prihodnosti.

Univerzalni zakoni

Zakon kamme je le eden izmed petih zakonov univerzalnega reda, kot to razlaga budistična filozofija. Ti zakoni so:

uta niyama razlaga naravne pojave, kot so letni časi, nastanek vetra in dežja, naravo ognja, sezonske spremembe … S tem se ukvarja tudi fizika.
bija niyama razlaga zakonitosti pojavnega sveta žive narave. Ta zakon zanima, kako nastane iz semena pšenica, zakaj je sadje sladko, od kod značilni okusi živil (grenko, kislo, pekoče …). V ta zakon bi uvrstili tudi znanstveno teorijo celic, genov, podobnosti med dvojčki … S temi pojavi se ukvarjata tudi biologija in kemija.
kamma niyama ali na kratko kamma je zakon vzroka in posledic. Dobra dejanja dajejo dobre rezultate, slaba dejanja pa slabe rezultate. Kamma s svojimi rezultati niti ne nagrajuje niti ne kaznuje, ampak pomeni le sosledico dogodkov.
dhamma niyama razlaga naravne pojave, kot je sinhronost (sočasnost) dogodkov.
kitta niyama opisuje delovanje uma, zavesti in druge psihične pojave, kot so jasnovidnost, jasnoslišnost, branje misli …

Dobra (svetla) in slaba (temna) kamma

Dobra kamma nastane z načinom delovanja, kot je: radodarnost, služenje, spoštovanje, prijaznost, iskrenost, poštenost, meditacija, moralnost, pravilno razumevanje

Slaba kamma korenini v pohlepu, jezi, sovraštvu in nevednosti. Sem sodijo dejanja, kot so: kraja, umor, ubijanje kateregakoli živega bitja, laganje, obrekovanje, grobo govorjenje, lahkomiselno in neresno govorjenje, neprimerno spolno življenje, spolna zloraba …

Ker je kamma povsem neosebna, je morda bolje, kot da govorimo o dobri in slabi kammi, da jo opredelimo kot svetlo in temno kammo. Svetlo pomeni, da se počutimo odprto, jasno in povzdignjeno. Temno pa pomeni, da se počutimo zakrčeno, obupano, brezupno, blokirano in nezmožni pravilnega delovanja.

Da bi ustvarjali dobro kammo, nam je Buda priporočal gojenje paramit (popolnosti ali moči), kamor sodijo: radodarnost (darovanje), moralnost, odpovedovanje, modrost, vztrajnost, potrpežljivost, resnicoljubnost, ljubeča prijaznost, odločnost in enakodušnost.

Svobodna volja

Kamma ni neka že v naprej določena usoda, ampak se ji lahko tudi zoperstavimo.

Človek ima svobodno voljo, kar pomeni, da lahko tudi spreminja svoja dejanja in življenje.

Celo najbolj izprijena oseba lahko postane krepostna. Posameznik ima v vsakem trenutku možnost lastnega in svobodnega odločanja, kako bo deloval. Vendar pa človek nima absolutne svobodne volje, kajti vsi fizični, čustveni, duševni in mentalni pojavi nastanejo v skladu s pogojenostmi, kakšen bo odziv na njih, pa je odvisno od nas samih.
Vzroki dejanj vedno izvirajo v naših umih. Ko neka misel nastane, ima svojo moč. Če se pogosto ponavlja, pomeni tudi večjo nagnjenost do tega dejanja.

Če nekdo razmišlja dobre misli, govori dobre besede, dela dobra dejanja, potem bodo v njem prisotne dobre kvalitete, kar ga bo naredilo boljšega in tudi njegovo notranje blagostanje se bo krepilo. Enako velja tudi nasprotno, če so v nekom prisotne slabe misli, govori grde besede in dela slaba dejanja, potem bo v sebi krepil kvalitete, ki ga bodo naredile za slabega človeka.

Meditacija

Vsa dobra kamma temelji na negi in vzgoji uma ter je pri tem bistvenega pomena meditacija, kjer se naš um odpre in zavedanje postane drugačno. Dana nam je možnost, da lahko jasno pričamo mislim, razpoloženjem, občutkom, kako pridejo in grejo, ne da bi se v njih vmešavali. Tukaj je tudi ključ, kako kamma vodi k svojemu prenehanju, tako da se z razpoloženjskimi stanji enostavno več ne enačimo. Gre za enostavno in neposredno pot.

V meditaciji vidimo stvari takšne kot so, telo vidimo kot telo, v katerem neprestano nastajajo različni impulzi in razpoloženja. Razmišljanje, čustvovanje in govor vplivajo na naš čustveni sistem, naše telo postane utrujeno, zato se je potrebno od teh stanj odmakniti. Čustvena inteligenca nam govori, kako se počutimo, mentalna inteligenca pa nam govori, kaj bi morali biti. Ti dve inteligenci se med seboj neprestano prepletata in vplivata druga na drugo ter s tem tudi na naše telo. Naša neprebujena zavest reagira zaradi želja, pohlepa, poželenj, jeze, odporov in zmede.

Pot osvoboditve od tega je znana pod imenom Osmeročlena pot ter vadba te Poti, pomeni tudi končanje s kammo in osvoboditev iz samsare. Gre predvsem za to, da je naše življenje odgovorno in moralno.

Da se rodimo, je to stara kamma.

Osvoboditev pomeni, da izstopimo iz procesa vzroka in posledic, od tega kar se dogaja v našem umu. Končati s kammo pomeni, da ne sledimo več programom v našem umu.

Ker gre za procese mentalne in čustvene narave, se od teh stanj lahko odmaknemo in jih poskušamo videti le kot stanja, ne da bi se vanje kakorkoli vmešavali. To tudi pomeni, da izstopimo iz naših negativno pogojenih programov ter začenjamo ustvarjati nove pozitivne programe. V meditaciji postane naš um umirjen, odprt, čist, jasen, prijazen in osredotočen. Gre za globok in temeljit proces, ki ga razvijamo v budistični praksi. Meditacija ima vpliv tako na telo, um in srce.

Česa nas kamma uči

Bolj ko razumemo zakon kamme, bolj smo zavestni, da moramo biti pozorni glede naših misli, občutkov in dejanj ter da smo odgovorni s svojimi dejanji do okolice, kajti le s takšno naravnavo naš um ne bo imel slabe vesti in bo v miru.

Kamma nas predvsem uči potrpežljivosti in zaupanja, kar zelo pripomore k našemu duhovnemu razvoju in nam daje tudi notranjo moč. Ko smo potrpežljivi, s tem dopustimo, da se stvari odvijajo bolj harmonično. Ko delamo dobra dejanja, se počutimo zadovoljne, medtem ko pri slabih dejanjih občutimo njihove posledice, kar nas dela nesrečne in nezadovoljne.

V budističnih samostanih je navada, da se recitirajo teksti, ki nas spominjajo na vsebino budističnih učenj. Eden izmed njih pravi: »Smo lastniki svoje kamme, njeni dediči, rojeni zaradi nje, v povezavi z njo, kamma nam daje podporo, karkoli bomo storili, naj bo to dobro ali slabo, bomo to podedovali.«

Slovarček:
kamma, karma – zakon vzroka in posledic
niyama – zakon naravnega in kozmičnega reda
pali – indoarijski, mrtev, kanonični jezik theravada budizma v katerem so napisani zgodnji budistični teksti
paramita – vrlina, popolnost ali moč potrebna za dosego Budove narave
samsara – ves pojavni svet, kolo pogojenosti, neskončni krog ponovnega rojevanja in umiranja
sanskrt – klasični indoarijski jezik indijske podceline in hinduizma, sodi v skupino indoevropskih jezikov

Vira:
– What Kamma Is, Sayadaw U Thittila
– Kamma and the End of Kamma, Ajahn Sucitto

Andreja Grablovic
http://www.slo-theravada.org/

O avtorju
Članki

Samostan Samanadipa

Društvo Bhavana

Društvo theravadskih budistov Bhavana združuje ljudi, ki jih zanima budistična misel in praksa, s posebnim poudarkom na theravadski tradiciji, ter razvijanje te tradicije skozi meditativne, filozofske in moralno etične vidike.

web

http://www.slo-theravada.org/