Kako komunicirati s svetovi narave?

Marko Pogačnik, Unescov umetnik za mir in avtor knjižne uspešnice Ples Zemljine preobrazbe, pravi, da je skrivnost uspešne komunikacije z bitji živega okolja preprosta: bodite navzoči.

Ljudje v dobi, obvladani z razumskostjo, običajno pozabimo biti navzoči. Medtem ko stalno sledimo zaporedju uveljavljenih mentalnih vzorcev in svojim družbenim vlogam, izginevamo v neke vrste energijskem smogu. Ozemljitev v tkivu življenja se izgubi. Elementarna bitja in gozdni duhovi se pritožujejo, da sploh ne morejo več zaznati človeških bitij, saj ta niso navzoča. Nič čudnega, da tudi ljudje ne moremo zaznati njih. Komunikacija med človeštvom in elementarnim svetom Gaje je pretrgana.

Tako tragično omejeni pri svojem dojemanju bi si morali zavestno prizadevati za to, da smo vedno znova navzoči. Navzočnost pomeni, da smo v celoti v svojem telesu – od vrha glave do podplatov na nogah. To je mogoče občutiti kot posebno notranjo kvaliteto.

OGLAS

Recimo, da hodimo po pokrajini. Biti navzoč ne pomeni samo, da smo navzoči v svoji notranjosti, temveč tudi, da smo obenem navzoči v okolju. Tako morate, na primer, biti pri hoji v gozdu navzoči v svojem telesu, in hkrati v sferi vašega energijskega polja, vsaj do premera 20 metrov. Treba se je vedno znova ustavljati in poslušati, kako občutimo elementarni svet znotraj svojega polja, končno pa tudi to, kaj vam slednji želi sporočiti. Nadalje je treba spremeniti običajni mentalni vzorec, ki se naslanja izključno na zaznavanje s petimi čuti.

Tu je primerna vaja:

Postavite se poleg drevesa, pod njegovo krošnjo, ter si predstavljajte in občutite, da tudi drevo pred vami stoji znotraj vas (poskrbite, da v svoji imaginaciji vključujete tudi drevesne korenine).

Poskrbite, da bo drevo (tako znotraj kot tudi zunaj vas) občutilo vaše navdušenje nad tem, da ga ljubeče držite v svojem telesu.

Opazujte, kaj vam želi pokazati drevo v vas, ali poslušajte, kaj vam želi povedati.

Svojo zavest obdržite dovolj široko in se zavedajte, da drevo ni samo znotraj, temveč tudi zunaj vas.

Da bi lahko zadovoljivo komunicirali z bitji narave, je treba imeti racionalni um vsaj za delček sekunde pod nadzorom ter tako intuiciji omogočiti, da s svojo senzitivnostjo v proces dojemanja vstopi prva. V naslednjem trenutku, ko je zaznava uspešna, lahko začne um predelovati zaznani material in ga prevajati v logična sporočila.

Naredimo poskus zaznavanja bistva kamna:

Postavite se pred kamen in ga prosite za dovoljenje, da vstopite v njegovo vesolje.

Zavedajte se, da v kamen, ki je neposredno pred vami, ne morete vstopiti naravnost, saj bi se zaleteli v materialni vidik kamna in nesrečno ostali zunaj.

S svojo pozornostjo se premikajte okrog kamna, da dobite občutek, kje lahko najbolje vstopite.

Potem ko ste sledeč svoji intuiciji zaznali ustrezno točko vstopa, se zavihtite v obliki spirale v sfero kamna. Spirala se bo končala nekje v njegovi notranjosti.

Nato dovolite kamnu, da vam pokaže notranje prostore svoje »hiše«; nekateri so lahko tudi izven njegovega materialnega telesa.

Pogačnik pri tem svetuje, da se ne ukvarjate s problemom objektivnosti svojih zaznav, ampak raje uživate v njihovem sporočilu in se učite od njih. Bodite iskreni in se osvobodite stremljenja k temu, da bi zaznali nekaj izjemnega – kar praviloma odraža vaše želje. Tako bodo vaše zaznave postale blagoslov za vas in za zaznana bitja. Ne bojte se postati soustvarjalka ali soustvarjalec nove resničnosti, ki ima sinergijski (subjektivno‑objektivni) značaj, ter tako omogočite življenju, da se svobodno pretaka med vsemi svetovi in bitji.