“Vsako seme ljubezni je treba hraniti,
zalivati in ga negovati kot nežno cvetlico.” Iris Tarbuk
Kako ohraniti ljubezen v zvezi in zakonu
Vsako seme ljubezni je treba hraniti, zalivati in ga negovati kot nežno cvetlico. Tudi če ljubezenski ali zakonski par nista sorodni duši, če je po izginotju spolne čarobnosti ostalo medsebojno spoštovanje, lahko njuna ljubezen raste in napreduje.
Ljubezen je prečudovita. Čista sreča. Toda če ne delate na sebi in ne hranite ljubezni, se ta lahko sčasoma spremeni v trpljenje. Pogosto to trpljenje tudi sami ohranjamo, saj smo preprosto takšni, da radi trpimo. Ljubezen lahko primerjamo z dvigalom, v katero vstopate, da bi se povzpeli v višje nadstropje, povzdignili na višjo raven.
Če veste kam želite, in pritisnete pravi gumb, greste navzgor – tja, kamor želite. Če ne veste kam bi šli, obtičite. Ko ste ujeti, postanete klavstrofobični, prežema vas strah, ki prehaja v paniko.
Obstanek semena ljubezni
Če pogledate življenje povprečne družine, ne boste videli ravno veliko ljubezni. Mož in žena sta zaposlena, domov prihajata razdražljiva, otroci se v šoli soočajo s stalnim tekmovanjem z drugimi otroki, pri tem pa jih nihče ne uči, kako razvijati odnose iz ljubezni.
Starša drug drugemu očitata, se obtožujeta, dokazujeta, kdo je bolj kriv pri vsakodnevnih problemih, ki jih prinaša življenje, še posebej v času krize. A vedno je neka kriza, če ne drugje, pa v odnosih … In prav to je ta negativna energija, ki uničuje ljubezen v družini in posledično tudi družino.
Ljubezen je treba negovati.
Vsako seme ljubezni je treba hraniti in zalivati, da bo rastlo in obstalo, celo ljubezen dveh oseb, ki nista sorodni duši in se nista poročili iz prave ljubezni, temveč je njuni poroki botrovala hobotnica. Tudi v takem primeru lahko najdemo majhno seme ljubezni, iz katerega lahko vzgojimo ljubezen, toda le, če je po izginotju spolne čarobnosti ostalo seme medsebojnega spoštovanja.
V ljubezen je vedno vredno vlagati, zato si je zanjo treba vzeti čas.
Povzetek iz knjige Sorodne duše
