Odlašanje nas pogosto vodi v stres, ta pa v preobremenjenost, ki se sčasoma izrazi v obliki posledic na različnih področjih našega življenja. Pri tem je zanimivo, da se stresa pogosto niti ne zavedamo.
Če opazujete sebe ali koga drugega, boste verjetno opazili, da imamo ljudje različne strategije, s katerimi se zaposlujemo ali si podamo »opravičila«, da se nam ni potrebno lotiti neprijetnih opravil, med katere spadajo pogosto tudi neprijetni pogovori. Tudi sama sem v preteklosti z neprijetnimi nalogami odlašala do zadnje možnosti, dokler nisem ugotovila, da me odlašanje drago stane, mi pobere ogromno življenjske energije in časa. Kaj vse bi bilo drugače, če bi se tega zavedela prej in za to imela potrebna znanja?
Pred več kot desetimi leti, mi je prišla v roke knjiga Pojej živo žabo (napisal Brian Tracy), ki priporoča, da neprijetno opravilo naredimo kot prvo opravilo v dnevu. Z raziskovanjem sebe in v okviru pomoči drugim, sem odkrila, da obstaja še več možnih pristopov za spremembe.
Prva možnost je, da razmislimo, če je opravilo res zgolj naša naloga oz. kaj od opravila je res naša naloga. Resnično nam ni potrebno, da se ukvarjamo z opravili, ki niso del naše naloge. Če ugotovimo, da dotično opravilo ni naša zadeva (ni del naših pristojnosti in odgovornosti), se ga že s tem osvobodimo. Prav tako ni potrebno, da vsa opravila izvedemo sami. Sem spadajo vsa opravila, ki so nujna, vendar ni pomembno, kdo jih opravi. V poslovnem svetu jih lahko delegiramo podrejenim, v privatnem življenju pa svojim družinskim članom. Pogoj za delegiranje je usposobljenost oseb za opravilo, za kar je vsekakor potrebno poskrbeti. Pri vključevanju svojih otrok v gospodinjska opravila se lahko zavemo, da je ena od nalog starša tudi učenje osnovnih veščin za samostojno življenje in sem spadajo prav vsa družinska opravila, ki so njihovi starosti primerna. S tem otroku lahko omogočimo, da v varnem okolju pridobiva veščine in sposobnosti, pozitivne izkušnje, čut za prispevanje in zaupanje vase. Poleg razpoložljivih virov v okviru prve možnosti lahko uporabimo tudi zunanje vire. Možnosti je vedno več, kot jih sprva zavedamo.
Druga možnost je zmanjšanje neprijetnega učinka, ki ga ima na nas neprijetno opravilo. Resnica je, da neprijetnemu opravilu s svojimi mislimi damo vso težo, kar nas potem bremeni. Vidimo samo negativno, vse pozitivno pa morda prezremo. Pri spremembi fokusa nam pomaga, če si odgovorimo na vprašanja kot so npr.: Zakaj je to opravilo dobro?; Kako z njim pomagam drugim?; Katero vrlino s tem opravilom krepim pri sebi?; Kako je to zame dobro?. Če ste naravnani bolj nase in ne dobite ničesar dobrega zase, vam zaupam, da vam neprijetno opravilo lahko pomaga pri soočanju z egom ali s potlačenimi in nesprejetimi vidiki vas samih.
Med nujna in pomembna opravila v okviru te skupine pogosto spadajo tudi naloge, ki izhajajo iz naših »odnosov z bližnjimi« (npr. pogovor o neprijetni, vendar pomembni temi; pogovor o temi, kjer se bojimo posledic odziva druge osebe; postavitev meje ipd.). Tu se pogosto rabimo soočiti s svojimi strahovi in jih razrešiti. Nekaj o tem sem pisala že v prispevku »Kako premagati strahove?«.
Tretja možnost je popestritev neprijetnega rutinskega opravila z drugo prijetno aktivnostjo. Sama si gospodinjska opravila popestrim s poslušanjem glasbe in zanimivih oddaj, za kar si pogosto drugače ne vzamem časa. Za ta namen sem si že pred leti kupila brezžične slušalke, saj moj izbor vsem domačim vedno ni všeč. Možne rešitve za vas same lahko dobite z odgovori na vprašanja: S čim si lahko popestrim to »dolgočasno rutinsko opravilo?
Četrta možnost je, da zmanjšamo čas izpostavljenosti. Če opravimo neprijetno opravilo že zjutraj, se z njim ukvarjamo zgolj toliko časa, kot ga opravilo od nas zahteva. Če ne, se nam misli tekom dne vračajo k njemu in tako »njegovo breme« nosimo s sabo cel dan, teden ali celo mesec – vse dokler se ne odločimo, da neprijetno opravilo opravimo. Čas izvajanja lahko omejimo na minimum, če si odgovorimo na vprašanja: Kaj je dovolj, da lahko smatram, da je to opravilo opravljeno? Kateri koraki pri izvedbi opravila, imajo največji doprinos k rezultatu? Kateri so manj pomembni in jih lahko brez škode opustim?
Manj časa za opravilo porabite, če znotraj izvedbe opravila izvedete zgolj tisto, kar je pomembno in ima pomemben doprinos k rezultatu.
Peta možnost je možnost samomotivacije. Ker smo si med seboj osebnostno različni, nas lahko motivirajo različne stvari in v okviru spoznavanja sebe, zvemo, kaj motivira nas same. Možnosti je pri vsakem od nas več. Motiviramo se lahko tudi z prijetnim opravilom tako, da za neprijetnim opravilom uvrstimo izvedbo opravila, ki nas radosti (npr. opravilo, ki nam je v izziv, ga opravimo z veseljem, pogovor s prijateljem/prijateljico, odmor za kavo ipd.). Naslednja možnost je, da sami sebe nagradite z darilom (npr. si izpolnite neko željo, se nagradite z nečem, kar vam je dragoceno) ali se pohvalite. Tisti, ki nimate posebnih želja, vas lahko motivira, če ozavestite katerim težavam se boste izognili, če boste opravilo izvedli pravočasno.
V okviru svetovanj in coachingov pogosto zastavim naslednja vprašanja:
• Kaj se bo zgodilo, če opravilo izvedete?
• Kaj se bo zgodilo, če opravila ne izvedete?
• Kaj se ne bo zgodilo, če opravilo izvedete?
• Kaj se ne bo zgodilo, če opravila ne izvedete?
• Kakšne bodo vaše možnosti za odločanje o tej temi čez eno leto (5 let)?
Odkrili smo zgolj nekaj možnosti, ki v praksi pogosto delujejo. Sami lahko poiščete še druge, za vas konstruktivne možnosti, kajti vsi viri rešitev so pravzaprav v nas samih.
