Da bi si lahko odgovorili na postavljeni vprašanji, moramo najprej ugotoviti, kdo sploh smo.
LEV ALI OVCA
Začnimo z zenovsko zgodbico o levu in ovcah. Ovce so rešile malega leva pred pogubo in ga vzgajale kot ovco. Zato je bil dolgo časa prepričan, da je ovca. Nekega dne ga sreča stari lev, ga odpelje do bližnjega jezera in mu pokaže njegovo pravo podobo. Tako mladi lev spozna, da ni ovca, ampak je lev. Podobno velja tudi za nas. Včasih zaradi pričakovanja drugih oz. družbe ne prepoznamo, kdo v resnici smo. Kar je za nas slabo. Treba je namreč razumeti, da je lev povsem drugačno bitje kot ovca. Prvo vprašanje, na katerega si moramo odgovoriti, ko govorimo o svojem poslanstvu, je tako povezano z našo naravo. Nič ni narobe s tem, če ste lev ali pa ste ovca. Narobe pa je, če leva silite, naj bo ovca oz. ovco, naj bo lev.
V ČEM SMO DRUGAČNI OD DRUGIH
Drugo pomembno vprašanje, na katerega si moramo odgovoriti, ko razmišljamo o svojem poslanstvu, je, kaj je tisto, kar nas najbolj loči od drugih. Katera naša lastnost oz. sposobnost je tista, zaradi katere smo v primerjavi z ostalimi drugačni. V njej se namreč skriva naše poslanstvo. Pri meni je ta lastnost oz. sposobnost jasnovidnost. Odkar pomnim zase, me zanima vse, kar je nevidno in odkar pomnim zase, vidim stvari in svetove, ki jih večina ne.
PRAVA IN NAPAČNA POT
Vendar pa smo vsi bitja dvojnosti in nasprotij. Smo torej dobro in zlo, zato lahko svoje sposobnosti vede ali nevede in hote ali nehote uporabimo v prave ali napačne namene. Povedano drugače. Zaradi delovanja zla lahko zgrešimo pravo pot. Naj pojasnim spet na svojem primeru. Ker sem jasnovidna, sem se v nekem obdobju svojega življenja ukvarjala tudi z napovedovanjem prihodnosti drugim. A čeprav sem pravilno napovedala praktično vse, pri tem nisem čutila nobenega zadovoljstva. Nasprotno. Zlasti težko mi je bilo, ko sem videla kaj slabega. Nisem vedela, ali naj to ljudem povem ali ne. Če sem jim povedala, sem se počutila slabo, če jim nisem, pa prav tako. Tako sem bila stalno med tnalom in nakovalom in življenjske energije s svojim delovanjem nisem dobivala, ampak sem jo dejansko izgubljala.
Potem sem spoznala, da moje poslanstvo ni ‘šloganje’, ampak je moja naloga pomagati ljudem tako, da jim na podlagi svojih jasnovidnih sporočil, izkušenj, znanj in spoznanj svetujem oz. jih poučim, kako si lahko pomagajo sami. Kar delam še danes. In življenjska energija priteka, čutim veliko zadovoljstvo in svoje delo kljub polenom, ki mi jih kdo občasno še vedno vrže pod noge, ker pač ne razume tega, o čemer govorim in pišem, opravljam z veseljem in zanosom. Za tiste, ki so na to pripravljeni.
Prepoznati pravo oz. napačno uporabo svojih sposobnosti torej ni vedno enostavno. Kljub temu pa obstaja kriterij za ločevanje med njima. To je življenjska energija, ki jo s svojim delovanjem bodisi dobivamo bodisi izgubljamo. Če jo dobivamo, je to kljub morebitnim težkim preizkušnjam prava pot, če jo izgubljamo, pa je, čeprav morda na videz delamo dobro in prav, ta pot napačna.
VSI SMO DEL NARAVE
Obstaja pa še en pomemben vidik, ko ugotavljamo, kaj je naše poslanstvo. Živimo v Naravi, ki je živo bitje, mi (in druga živa bitja) pa smo dejansko njene celice. Zato so naše naloge v njej, kot to velja tudi za celice telesa, različne. In podobno, kot v našem telesu obstajajo organi za določene naloge, taki organi obstajajo tudi v Naravi (družbi in stvarstvu kot celoti). Naša vloga v njih je dvojna. Po eni strani smo uporabniki (vseh) storitev, ki jih zagotavljata družba oz. stvarstvo (Narava), po drugi strani pa smo ustvarjalci oz. izvajalci ene od teh storitev. Da si bomo lažje predstavljali zapisano, potegnimo spet analogijo s telesom. Naše srce je npr. organ, ki opravlja funkcijo poganjanja krvi po telesu. Njegova naloga je specifična, opravlja jo samo srce, od njegovega delovanja pa so odvisne vse druge celice. In če svojega dela ne opravi pravilno, trpi celotno telo. Podobno velja za naše poslanstvo. Če ga ne najdemo in ne izvajamo oz. ga ne izvajamo prav, zaradi tega dejansko trpi celotno stvarstvo (Narava). Slabo pa je tudi za nas. Zakaj?
POMEN PRAVILNEGA PREPOZNANJA IN IZVAJANJA SVOJEGA POSLANSTVA
Kot mi se tudi Narava (stvarstvo) ves čas obnavlja in prerojeva iz sebe vase, pri čemer nastajajo tudi napake. Zato v Naravi oz. stvarstvu obstajajo dobre in slabe celice, kot to velja za naše telo. Dobre celice, če parafraziramo, so tiste, ki opravljajo svoje poslanstvo, svojo nalogo v svojo korist in v korist našega telesa kot celote. Slabe celice pa so tiste, ki so degenerirale, če spet parafraziramo, so to celice, ki so zgrešile svoje poslanstvo, ki torej ne opravljajo (več) svoje naloge oz. jo opravljajo napačno. Zato so za nas nevarne in naš imunski sistem jih izničuje, da ne bi ogrozile oz. uničile nas. Po analogiji z našim telesom je tako izjemno pomembno, da tudi mi kot celice Narave najdemo svoje mesto v stvarstvu, prepoznamo svojo nalogo v njem in jo izvršujemo na pravi način, saj nas bo tako Narava prepoznala kot svoje dobre celice. Po drugi strani pa, kot naš imunski sistem izničuje izrojene celice, da te ne bi uničile nas, je tudi jasno, kaj bo Narava naredila s tistimi, ki jih bo prepoznala kot svoje slabe celice. Najti svoje poslanstvo in ga izvajati na pravi način je torej še kako pomembno.
