Kot so pokazale nedavne raziskave, se v Evropi uvrščamo med prvih pet držav po količini zaužitega alkohola. Vinska kultura je bogato zakoreninjena v družbeno in osebno kulturo slovenskega posameznika. „Koliko kapljic, toliko let“ je tako nedolžna pesem, vendar nemalokrat odmeva v bolečinah številnih posameznikov, ki so jim te „kapljice“ povzročile toliko gorja.
“Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!”
Slovenec, ki je strmel k osamosvajanju, k temu, da oživi ter se osvobodi gorja, mu že naša himna, če jo upoštevamo dobesedno, naznanja rešitev. Nedvomno je kulturni vpliv, ki je v posameznikovem nezavednem ukoreninjen, lahko močen vzorec, ki se je generacijsko prenašal kot način razreševanja težav. Ravno vedenjski vzorci za razreševanje problemov, lahko vodijo v pogubno pot odvisnosti.
Ker smo del „mokre kulture“ je naš odnos do alkohola, pozitiven. Vrednote, ki zajemajo uživanje alkohola so; sreča, radost, veselje, povezanost, prijateljstvo in sprostitev. Negativni aspekti pa so zelo zakriti. O alkoholizmu je že veliko napisano, bolj malo pa o socialnem alkoholizmu, ki je lahko pred stopnja resne odvisnosti. Gre za vprašanje o odvisnosti in zlorabi.
Kako ju razmejiti in kdaj lahko zloraba vodi v odvisnost
Nekako se vse začne s socialnim alkoholizmom, pitje ob rojstnih dnevih, zabavah in nasploh ob druženju. Kadar se posameznik ne zna več družiti brez konzumacije alkohola, ki povzroča blago ali pa težko opitost, lahko govorimo o socialnem alkoholizmu. Pri ženskah to pomeni (spiti 4 kozarce v 2 urah ) pri moških (spiti 5 kozarcev v 2 urah).
Druženje pomeni izziv biti zabaven, zanimiv in predvsem sprejet. Posamezniki z nizko samopodobo, se dokaj hitro ujamejo v ta začaran krog, saj jim alkohol daje občutek evforije ter sproščenosti. Trezni se v družbi težje sprostijo, pojavljajo se občutki nelagodja, strahovi lahko celo občutki tesnobnosti. V izogib neprijetnim občutkom, tako brez pomisleka o tem zakaj se tako počutijo, raje posežejo po kozarčku in po pravi meri sprostitve, ki jo prinaša. Tako, da počasi ne obstaja način druženja, ki ne bi vključevalo nekaj kozarčkov. Vzorec, ki je prevalenten v tem vedenju, nakazuje reševanje stiske z alkoholom.
Pomislite, se lahko zabavate brez alkohola, vam je prijetno v družbi tudi če ste trezni?
Kdaj ste nazadnje preživeli zabavo ali kaj podobnega, brez da bi se opili?
Če se težko spomnite je lahko to opozorilni znak.
Kadar se ta vzorec tako ojača, lahko posameznik to nadaljuje tudi izven družbe. Počuti se slabo, težek dan je bil, problemi in stres se je nakopičil…. in tako že doma posežejo po nekaj kozarčkih za sprostitev. Pomembno je, da se posameznik zaveda razloga za pitje ali gre za kulinarično razvajanje, veseljačenje, ki se zgodi nekajkrat na leto ali gre za reševanje nelagodja in iskanja občutka sproščenosti. Če gre za vedenjski vzorec razreševanja negativnih čustvenih stanj, lahko govorimo o začetku nastanka odvisnosti.
Kako prepoznati odvisnost od alkohola?
Simptomi, ki nakazujejo odvisnosti od alkohola so: želja po pitju alkohola, nezmožnost prekiniti pitje preden nastopi stanje opitosti, težave z koncentracijo, opuščanje dela zaradi opitosti, omilovanje posledic opitosti (mačka) z alkoholom, opijanje tudi ob zdravstvenih težavah, nezmožnost ustaviti ali zmanjšati pitje alkohola, ob krajšem času odtegnitve – pojava abstinenčnih znakov: razdražljivost, slabo počutje, potenje, zvišan krvni tlak, tesnobnost, napad delirium tremens.
Najpogostejši problem je, da si posameznik prepozno prizna, da je uživanje preseglo zdrave meje in da za pitjem ne stoji samo skromno veseljačenje, temveč zanikanje negativnih čustvenih stanj, ki nakazujejo globlje težave v duševnem zdravju.
To se pokaže tudi z težavami v službi in družini, to je pogosto stadij, kjer posamezniku že okolica nakazuje, da je prekoračil meje, toda zanikanje se lahko nadaljuje celo do smrti.
Alkoholizem je pobeg pred svojimi notranjimi občutki. Omrtvičenje telesa pomeni tudi omrtvičenje uma, saj tako bolečine izginejo.
Še vedno je prisotna stigma pred čustveno bolečino, ki jo naj bi vsak zmogel prebrodit sam. Toda žal temu ni tako, duševno zdravje je tako ranljivo kot fizično, in tudi pri tem potrebujemo pomoč ali je to v obliki psihoterapevta ali psihiatra.
Alkoholizem ni obsojanja vreden, saj se v njem znajdejo čustveno ranljivi ljudje, in je bolezen! Vse kar ta bolezen prinaša seboj, pa je seveda grozovito in boleče, še bolj za družinske člane kot pa za posameznika, ki je odvisen.
Vsekakor je najboljša preventiva skrb za notranje čustveno ravnovesje in nasploh za vaše duševno zdravje. Obdajajte se z pozitivnimi ljudmi, poskrbite, da živite v urejenih zadovoljivih odnosih in če čutite stisko ali čustveno bolečino poiščite strokovno pomoč.
