Verjamem, da se vse začne pri naših mislih. Naša miselnost in prepričanja, ki jih imamo, ustvarjajo svet, v katerem smo. Vse, kar vidimo zunaj, je le odsev naše notranjosti. Če imamo negativne miselne vzorce in prepričanja, se pri doseganju ciljev oviramo sami, čeprav kdaj mislimo, da so krive le določene zunanje okoliščine.
Takoj, ko sem začela prevzemati odgovornost za svoje življenje in prišla do ugotovitve, da se najbolj omejujem jaz sama, sem vstopila v proces spreminjanja svojih miselnih vzorcev in prepričanj, ki jih imam o sebi in o svetu. Od takrat popolnoma drugače gledam na življenje, sem pa tudi spoznala, kako pomembno je ostati hvaležen za vsako preteklo izkušnjo, kot pa tudi za vsak sedanji trenutek.
Prva sprememba, ki sem jo naredila in bi jo rada izpostavila, je, da sem se premaknila od iskanja krivca za moje probleme k prevzemanju odgovornosti za stvari, ki se mi dogajajo. Verjamem, da prevzemanje odgovornosti ni enako kot kriviti se za nekaj, kar se je zgodilo. Takoj, ko pa začnemo iskati krivca za svoje probleme in prelagati odgovornost, izgubljamo svojo moč in jo s tem dejansko dajemo nekomu drugemu. Prepričana sem, da je vse odvisno le od mojega odzivanja na določene situacije.
V začetku, ko sem se šele začela fokusirati nase, sem hitro postala jezna, ko se je pojavilo nepričakovano temno obdobje, saj sem živela v prepričanju, da če delam na sebi, moram biti očitno cel čas zadovoljna. Sedaj vidim takšna obdobja kot priložnost za rast in iskanje notranje moči, saj verjamem, da ljudje največ spoznamo, ko se nahajamo v težki preizkušnji.
Še ena pomembna stvar, ki se mi osebno zdi skoraj najpomembnejša, je zaupanje, da bo vse dobro. V preteklosti sem cel čas iskala odgovor, ki ga ne morem dobiti. Tako sem se poskušala premakniti od iskanja odgovora na vprašanje “zakaj jaz?” ali “zakaj se to dogaja prav meni?” k sprejemanju, da tako preprosto mora biti. Verjamem, da je v tem trenutku vse točno tako, kot mora biti in za to sem hvaležna, hkrati pa se zavedam, da me življenje lahko v vsakem trenutku preizkusi.
Od neprestanega kritiziranja in obsojanja sebe brez natančnega razloga, sem se premaknila k sprejemanju sebe in tega, kar sem, v celoti, ter zaupanju vase. Ljudje pogosto dajemo ljubezen drugim, sebi pa jo pozabimo dati. Vprašati se moramo, kje je izvor naših prepričanj, ki jih imamo o sebi.
Kot sem že prej napisala, poskušam ostajati hvaležna za vsako stvar, ki se zgodi. Veliko sem premišljevala o tem, kaj vse gre narobe in česa nimam, namesto da bi premišljevala, kaj vse pa imam. Tako sem se odločila, da bom pozornost namenila stvarem, ki jih že imam v življenju in se zavedala njihovega pomena. Verjamem, da če nismo hvaležni za stvari, ki jih že imamo, ne moremo dobiti stvari, ki si jih želimo imeti.
Eva Kojc
Najdete me tudi na Instagram profilu za osebno in duhovno rast: ljubitizivljenje (LJUBITI ŽIVLJENJE)
