Zdi se, da odgovor na to vprašanje ni enostaven. Ampak odgovor je v resnici sila preprost, pot do tja pa iskreno – ne. Pot je celo lahko mnogo bolj vesela, preprosta, lahkotna in zabavna kot si predstavljaš, vendar pa ni možno, da se zgodi iz danes na jutri.
Zakaj?
Ker je za ta preskok iz uma v srce potrebna dolgoletna vsakodnevna mentalna higiena in upoštevanje mnogih moralnih vrednot. Prevzemanje odgovornosti vsak trenutek. Potrebno je zavestno opazovanje sebe, svojega razumevanja, dojemanje in biti iskren ter pripravljen sprejeti mnoge spremembe. Pridruži se nam negovanje poštenosti, prijaznosti, sprejemanja, razumevanja, resnice, pravice, namena tvoje želje in še bi lahko naštevala. Meni najpomembnejše je umiritev notranjega stanja in postaviti srce pred raz(um).
Želiš si odgovor in če si pripravljen/a, če zmoreš slišati mojo resnico ti danes odgovarjam v enem stavku:
Če se sprašuješ ali deluješ iz srca ali iz uma, po vsej verjetnosti pomeni, da zares (še) ne deluješ iz srca.
Takrat, ko deluješ iz srca – to čutiš.
VEŠ, da je to srce, – KER ČUTIŠ.
Težko je opisati z besedo, ker je to občutek. Ko ga boš občutil/a, se ne boš več spraševal/a ali je res ali ne. Ne gre spregledati mnogih sinhronosti dogodkov, ki to vibracijo srca spremljajo. Ljudje to potrdijo in situacije se ti zgodijo. Nemogoče je ne vedeti.
Kako do tega priti ?
Prosim, ne hodi za tem ciljem, ker to je pot. Življenje si želi, da ne pričakuješ in zahtevaš, temveč mu zaupaš, se zabavaš, raziskuješ, opazuješ, odkrivaš in uživaš.
Opaziš, da te življenje testira?
Se ti je kdaj zgodil preizkus poštenosti? Zapišem zgolj na enem primeru, ki ga morda dojamemo drugače, kot si življenje za nas želi. Predstavljaj si, da najdeš kuverto in v njej veliko denarja. Na ovojnici je naslovnik, torej veš komu je namenjena. Ali se boš spraševal/a kaj narediti? Naj vrnem ali ne? Zakaj bi vrnil/a? Bi kdo vrnil meni? To je razmišljanje iz uma, ega. Skrb za svojo rit. Vesolje ali Bog mi je to poslal, hvala, super. Pa je to res res? To zame ni prava pot, ker to ni nagrada, ki nam jo je Bog poslal, ampak preizkus. Boš poslušal/a svojo vest in srce, ki se zagotovo oglasi in ravnal/a pošteno? Bi brez vprašanj vrnil/a, poiskal/a lastnika, ker ni moje, ker to ne pripada meni? Saj to v sebi vem. Ker čutim. To je srce. Vrneš, tudi, če si v situaciji, ko bi nam denar še kako prav prišel. Mnogo je dogodkov in ljudi, ki so na naši poti samo zato, da osvojimo naslednjo stopničko. Ali pač ostanemo, kjer smo bili. Opazujmo in se trudimo zavestno delovati v dobro vseh, ne samo zase. Veš, življenje vedno uravnovesi stvari. Tudi, če vzameš ta denar, ki ni tvoj in ga nimaš pravice vzeti, je prav. Tisti trenutek. Že naslednjič pa življenje tebi vzame. Vzame in daje. Daje in vzame. Vedno. Samo povežemo ne takoj, ker morda vzame ali da v drugačni situaciji in obliki kot smo dali ali vzeli mi. Od nas je odvisno kako ravnamo. In to nam ni všeč slišati, ker tako imamo in prevzemamo odgovornost. Če delamo dobro, se to vrača. In obratno. Ne pozabimo na to, da se vedno vse vrne in situacija se kmalu obrne. Zaupaj življenju, ker vedno poskrbi za nas in uredi tako, da je prav.
