Lahko se borite z vsemi silami in se oklepate nečesa tako dolgo, kolikor zmorete. Lahko naprezate možgane, da bolestno analizirajo znamenja. Lahko prosite prijatelje, da berejo SMS-e in e-sporočila. Lahko sklenete, da veste, kaj je najbolje in najustrezneje za vas. Predvsem pa lahko čakate. Čakate lahko večno.
Kar ni dobro za vas, ne ostane v vašem življenju. Nobene službe, človeka ali kraja ne morete prisiliti, da bi bil dober za vas, če to ni, čeprav se lahko nekaj časa pretvarjate, da je. Lahko se igrate igrice s sabo, si utemeljujete in postavljate ultimate. Lahko si rečete, da boste samo še malo poskušali, in iščete izgovore, zakaj se je vse izjalovilo. V resnici tisto, kar je dobro za vas, pride in dolgo ostane z vami.
Kar je dobro za vas, vam razjasni pogled, kar ni, pa ga zamegli.
Kadar skušate nekaj, kar vam škodi, spremeniti tako, da bi vam koristilo, obtičite na mestu
Ne morete s silo postaviti nečesa nekam, kamor ne spada. V sebi povzročite razkol in notranji konflikt, ki ga ne morete rešiti. Močnejši ko je, bolj ga zmotno zamenjujete za strast. Kako je možno, da imate tako močne občutke glede nečesa, kar ni dobro?
To se zgodi zaradi navezanosti uma. Lahko se zaljubite v možnost namesto v resničnost. Lahko režirate in koreografirate ples, ki ga nameravate izživeti, potem ko se bodo stvari končno postavile na pravo mesto. Lahko ste odvisni od fantazije, v kateri vse, za kar mislite, da si želite, požene korenine v vsakdanu.
A če to nima konkretne oblike, zares ni nič drugega kot samo fantazija. Ko začnete globoko verjeti iluziji, se spremeni v zablodo, ta pa je pogosto zelo privlačna.
Dejstvo je, da tistega, kar ni dobro za vas, nikakor ne boste mogli obdržati. Tudi če bi se radi pretvarjali, da tega ne veste, se v resnici ne morete. To lahko čutite in zato se skušate tega tako krčevito in togo oklepati.
Stvari, ki vam koristijo, pa so neodvisne od vas.
Ni se vam treba prepričevati, da so dobre.
Včasih odtavamo v stare sanje in se izgubimo v življenjih, ki so jih za nas želeli drugi
Ujamemo se v to, za kar smo mislili, da bi morali postati, ali za kar smo domnevali, da bomo imeli. Zaidemo na slepi tir, ker se nam v mislih gnetejo ideje o tem, kaj bi lahko bilo in kaj bi moralo biti, če bi bile stvari le malo drugačne, če bi le šlo vse kot po maslu.
Zato življenje poskrbi, da nas zavaruje. Včasih nam iz rok iztrga tisto, kar nam škodi, če tega nismo pripravljeni uvideti sami.
V resnici si tega ne želimo, temveč smo samo navezani
Preprosto nas je strah. Ujeli smo se v domnevo, da ne moremo dobiti nič boljšega, če bomo to izgubili, pa bo na dan privrelo neskončno in neozdravljivo trpljenje. Tega, kar nam škodi, si ne želimo, vendar se bojimo izpustiti, ker menimo, da nas varuje.
Pri tem je najbolj absurdno, da se nikoli ne počutimo bolj negotove kot takrat, kadar vztrajamo pri nečem, kar ni dobro za nas. Ni je stvari, ki bi se zrušila hitreje ali nas tako zelo čustveno vznemirila.
Kar ni dobro za vas, ne bo nikoli ostalo z vami, pa ne zato, ker bi višje sile nadzorovale podrobnosti vašega življenja.
Razlog je, da globoko v sebi veste, da vam to škodi.
Vi ste tisti, ki sčasoma popustite, uzrete resnico in odkorakate stran.
Vi ste tisti, ki se upirate, se onemogočate in si izmišljate zdravilne fantazije o tem, kako čudovito bo, ko boste nekaj, kar ni dobro za vas, prisilili, da bo to postalo. Kar ni dobro za vas, ne ostane z vami, saj tega v resnici nočete in zato tudi ne izberete. Odmaknete se, ko ste pripravljeni; popustite, ko to zmorete; in takrat ozavestite, da ste bili ves čas v resnici zaljubljeni v optično prevaro, ki vam je vlivala občutek varnosti.
Več o tem, kako se nehati samosabotirati in uresničiti svoj polni potencial, preberite v knjižni uspešnici Gora ste vi >>
Pripravila Kaja Regula
