Učijo nas, da smo dobri takšni, kakršni smo. Pa je temu res tako oz. kdaj ta navedba drži in kdaj ne?
KAJ JE IN KAJ NI NAPAKA
Ljudje se med seboj ločimo po številnih znakih, kot so spol, rasa, barva kože, oči, velikost… Nekatere naše lastnosti so nam dane z rojstvom (npr. spol) in se tekom (tega) življenja ne spreminjajo. Vendar pa nas te značilnosti ne ogrožajo. Dejansko prestavljajo oz. izkazujejo raznolikost naše vrste, zato teh naših atributov ne moremo šteti kot napake. V tem primeru smo zato dobri takšni, kakršni smo in je napaka v bistvu ta, če te lastnosti poskušamo po nepotrebnem na različne načine celo nasilno spreminjati in ‘popravljati’, saj si s tem lahko bolj škodujemo kot koristimo.
Kot napako tako dejansko štejemo vse tisto in le tisto, kar nam škoduje in ogroža naša življenja!
KAKO NAPAKA NASTANE
Ljudje smo kreativna bitja. Ustvarjamo dobre stvari, delamo pa tudi napake. Napake so tiste, ki nam jemljejo življenjsko energijo, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. In delamo jih VSI. Če jih ne popravljamo, se vedno bolj množijo in krepijo, ker pa nam jemljejo življenjsko energijo, imamo tako s časom te vedno manj. In čeprav se naše telo trudi in skuša kompenzirati naše napake, tega ne zmore početi v nedogled.
ZAKAJ JE NAPAKE TREBA POPRAVLJATI
Če napak ne popravljamo, te rastejo. V vsakem naslednjem trenutku smo zato sami vse večja napaka in imamo vedno manj življenjske energije. Tako s časom dejansko postajamo svoje nasprotje. Mladost se spreminja v starost, zdravje v bolezen, dobro v zlo, življenje v smrt. Zato če želimo živeti, dejansko MORAMO stalno korigirati svoje napake. In v tem primeru nikakor nismo dobri takšni, kakršni smo, temveč se moramo ves čas ‘popravljati’.
TEŽAVE PRI PREPOZNAVANJU IN POPRAVLJANJU NAPAK
Idealno stanje bi torej bilo, da bi bili v vsakem trenutku brez napak. Vendar pa napake obstajajo in pri prepoznavanju in popravljanju le-teh naletimo na različne težave. Poglejmo najpogostejše in najbolj očitne:
- Nekateri ljudje se težko soočajo z dejstvom, da delamo napake. Zato nočejo priznati svojih ‘grehov’ in trmasto vztrajajo pri njih, češ da ne gre za napake in da so nezmotljivi. A nihče ni nezmotljiv in taki ljudje pravzaprav delajo škodo predvsem sebi, saj nepopravljene napake s časom rastejo, jim jemljejo življenjsko energijo in jih vodijo v pogubo.
- Človek se ves čas obnavlja in ‘prerojeva’ iz sebe vase. Vendar pa zavestno poteka le majhen del našega življenja in dela. Večina življenjskih procesov teče avtomatično, zato se mnogih svojih napak, ki jih naredimo podzavestno, ne zavedamo.
- Napake pa vede ali nevede, hote ali nehote in hočeš nočeš tudi podedujemo od naših prednikov (generacijske napake). Zato se tudi že otroci rojevajo z njimi.
KAKO PREPOZNATI IN POPRAVITI VSE SVOJE NAPAKE
Napake so tiste, ki nam jemljejo življenjsko energijo, zato zbolevamo, se staramo in umiramo. Če želimo živeti, jih moramo zato prepoznavati, popravljati, preprečevati in ne ponavljati (po drugi strani pa tudi razvijati svoje kvalitete). Problem pri tem so napake, ki se jih ne zavedamo. Popravljanje zgolj zavestnih napak namreč ni dovolj, saj tudi če te popravimo, smo zaradi tistih, ki se jih ne zavedamo, še vedno magnet za zlo, zato po zakonu privlačnosti še vedno vlečemo nase negativno energijo. Kako torej prepoznati tudi tiste svoje napake, ki se jih ne zavedamo oz. zanje ne vemo?
Z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) sami sebi damo ukaz, da smo samo dobro in nič zla, samo Življenje in Nič Smrti (nič napak). Zato nas bo ob izključeni Smrti, ki bi nas po svoji naravi vodila v smrt, Življenje v nas, ki je vseskozi z nami, zato naše napake pozna, po svoji naravi pa nam želi, da živimo, po eni strani zaščitilo pred zlom, po drugi strani pa nam bo na nam razumljiv način pokazalo VSE naše napake, tudi tiste, ki se jih ne zavedamo oz. zanje ne vemo, od nas ‘zahtevalo’, da jih popravimo ter nam pri tem pomagalo. Vendar pa afirmacija ni čarobna paličica, ki bi v trenutku rešila vse naše probleme. Navedena trditev v bistvu predstavlja tako cilj, ki ga želimo doseči, torej odsotnost (vseh) napak, kot tudi pot do njega. Zato bosta za dosego vidnih rezultatov poleg rednega izrekanja afirmacije potrebna tudi stalno in odgovorno delo na sebi ter vztrajnost. Prepoznavanje in popravljanje napak bo potekalo po triažnem principu. To pomeni, da boste najprej prepoznali in popravili tisto, ki vam je najbolj stregla po življenju, nato pa še vse ostale. Ko boste popravili svoje pretekle napake, pa bo treba afirmacijo uporabljati še naprej, da bomo še naprej ohranjali svojo brezmadežnost, torej odsotnost napak, saj se tem tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, čeprav jih bo človek zaradi svoje sposobnosti predvidevanja v bodoče prepoznaval in popravljal že v simulacijah ter jih tako v resničnem svetu preprečeval.
