Kot sedaj že veste, je del partnerske komunikacije tudi spolnost, jaz ji nežno rečem »ljubljenje«. Vsi smo tukaj na tem našem ljubem svetu kot posledica ljubljenja naših staršev. Dejstvo je, da po letih zveze in bolj ali manj uspešnega pogovarjanja, kreganja in upam da, konstruktivnega reševanja nesoglasij pride tudi do usihanja posteljnih aktivnosti. To je seveda razumljivo po rojstvu otroka, ko vedno pozovem novopečena starša, da se trudita biti pozorna eden do drugega kljub veliki skrbi in negi za novega člana družinice.

Pri ostalih parih, ki so zapleteni v nitke dolgočasja, predvidljivosti, rutine in samoumevnosti pa postane nejevolja ob besedici spolnost kar hitro močna. Izgovore, da se ne moreta ali ne želita spolno ljubiti poznata oba spola. Neverjetno je, s kakšno lahkoto dasta eden drugemu košarico kar se tiče najbolj zdravilnega opravila, kar obstaja. Mi hči pravi, ki študira v tujini in ima predmete, vezane na človeško seksualno področje, da je znanstveno dokazano, da ima en orgazem na dan izjemne zdravilne učinkovine.

Če torej sklepam po premnogih parih, ki eden drugemu odrekajo zdravilnost ljubljenja in orgazmov, niti sebi niti partnerju ne privoščijo krepkega zdravja in hormonskega pomlajevanja. Namreč, kot sem že milijon krat poudarila, se med ljubljenjem izločajo izjemno pomembni hormoni, ki nas revitalizirajo, napolnijo z energijo, navsezadnje pa oksitocin poskrbi, da se še povežemo s partnerjem. Vendar ne!

Zelo pogosto poslušam na mojem kavču v Svetovalnici, da se med seboj prepirata kdo da več krat pobudo in zakaj je drugi nikoli ne da. Pri tem se praviloma pritožujejo moški, ki skrušeno povejo, da ne morejo več venomer biti oni pobudniki za ljubljenje, od tega so več kot pol krat zavrnjeni. Mineva jih volja sploh spati v isti postelji kot mirno spi ona, ki mu je vrgla »ne« v obraz, no pa še kam drugam, in se je obrnila na drugo stran postelje. Minevajo leta, on jo prosi, boža, želi objeti, a ga ona vedno znova odrine, češ da je utrujena, da ima PMS, da ju bodo otroci slišali, da ni bil čez dan prijazen z njo in kar je še priročnih stavkov, ki ubijejo v partnerju poželenje. Vendar v njemu ne ubijejo le želje po njej oziroma po njunem ljubljenju, ubijajo na dolgi rok tudi njegovo privrženost, ljubezen in strpnost.

Pojavlja se tudi druga disonanca in sicer se dogaja, da pleza soproga po možu, ki pa jo nežno odrine in reče, da nocoj ne more. Običajno ženske tako ponižanje zelo zamerimo in vem za primer, ko se ni več želela ljubiti z njim dve leti, ker mu je zgornji primer tako zamerila.

Ali je res pomembno kdo da pobudo? Zakaj si ne padeta v objem in se ne začneta strastno poljubljati? Kaj vaju ovira? No, moje nenavadno vprašanje je tudi, ali se sploh še poljubljata? Mislim tisto mokro, strastno in »francosko«? Ker če se ne in vama je to »krneki«, potem si ne predstavljam, kako se pripravita na mokro in trdo oziroma napeto ljubljenje. In vidite, takole se malo pa po malo kreirajo pogoji za vse močnejše odtujevanje tudi v samem partnerskem odnosu.

Morebiti se bosta po branju tega mojega razmišljanja začela iskreno pogovarjati glede vajine povezave kot človeka, partnerja, starša, predvsem pa kot dve naravni bitji, ki ju vodijo spolne potrebe, ki so osnovne človekove potrebe. Tukaj ni prostora za sram, nejevoljo, prezir, jezo. Sta le vidva, ki si delita življenje.