Dobro jutro, kako ste spali? Moja noč je bila ponovno spokojna. Sicer sem sanjala, vendar zjutraj, po počutju sodeč, sanje niso bile težke. Zbudila me je psička, opravili sva svoje. Medtem, ko je ona zajtrkovala, sem jaz meditirala. Ko sem drugič odprla oči se je nebo že rožnato obarvalo. Med jutranjo higieno sem iskala razloge za hvaležnost, ki jih je ogromno vsak dan (tudi istih in tistih samoumevnih). Težko je biti slabe volje, ko je fokus drugje. Ne rečem, da mi ni švigalo po glavi : «Oooooo, a me je lahko tako hitro zbudila? Pa bi še spala.« in ker sem lahko opazovalec svojih misli, sem se hitro ujela, kako si kreiram dan. »Res sem lahko vesela in sem hvaležna, da sem med tistimi izbranimi, ki se zjutraj zbudijo in lahko globoko zajemajo sapo. Da si lahko obraz umijejo s toplo in čisto vodo, da imam topla oblačila, da imam nekoga, ki dela moj dan bolj dinamičen, da lahko vidim lepo rožnato nebo in da lahko doživljam magičnost jutra, da… » Moj fokus je na tem. Vsako jutro. Bolj ali manj. Če ne gre drugače na poti v službo poslušam motivacijske video posnetke. Tako si že zjutraj skreiram svoje počutje, svoj dan.

In ob vsem tem razmišljanju in zahvaljevanju, se ustavim na svojem telesu in pomislim, kako dobro mi služi. In posledično pomislim na današnje globalno stanje. In se spomnim, kako pomembno je imeti fokus na željeni stvari. V tem trenutku na zdravju. Ne na bolezni in ne na tej stvari, ki straši po svetu. Ljudje imaJO radi dramo. Tudi jaz sem včasih rada poslušala dramatične zgodbe, moja služba je bila tudi takšna. In ker imajo ljudje radi dramo, se fokusirajo na slabo. In ni samo Slovenija kot kolektivna zavest (družba kot celota) tako naravnana, temveč cel svet. Na nezavedni ravni vsi uživajo v tem, da jih je lahko strah. Govorijo o virusu, šalijo se na račun virusa (tudi meni so všeč te šale – sproščajo), pišejo bloge, kako svojo bolezen doživljajo, nas poučujejo s statistiko, nas strašijo, kaj vse lahko ta virus prinese. Plašijo že itak prestrašene, da so še bolj prestrašeni itn.. Tako močan je naš nezavedni del. Da vse to počnejo in čutijo, ker mislijo, da je tako prav… Ker smo se to naučili od naših prejšnjih generacij in ker nas to učijo v vzgojno varstvenih organizacijah, ker je velika masa ljudi tako naravnana in ker nas cerkev že stoletja tako drži v oblasti.

Dragi moji, vprašajte se, kako se želite počutiti in temu namenjajte svojo pozornost. Opazili boste, kako se telo upira temu in kako um krasno manipulira z vami in išče različne ter prefinjene izgovore, da bi vas speljal na stanje, ki ste ga živeli prej.