Poglejte, kaj si vsak dan natikate na stopala. Večina izmed vas nosi takšno ali drugačno obutev, ki se je razvila iz preprostih povojev za stopala in je služila kot zaščita pred hladom in drugimi neugodnimi razmerami. Najverjetneje sicer nosite obutev, ki je veliko bolj dodelana, s katero izražate svojo osebnost, kulturo, občutek za modo in vedenje ter se ob njeni pomoči v številnih primerih celo identificirate s kakšno teniško ali košarkarsko superzvezdo. Čevlje nosite iz navade, tudi če za to pravzaprav nimate nekega praktičnega razloga.

Zakaj so čevlji problematični?

Pokojni dr. William Rossi, podiater iz Massachusettsa, zgodovinar, ki se je ukvarjal z zgodovino obutvene industrije, plodovit avtor in pronicljiv opazovalec, je napisal številne skrb vzbujajoče komentarje o vplivu nošenja čevljev na naša stopala. Trdno je verjel, da je obutev sestavni del nege stopal, in pogosto se je pritoževal, da se ljudje, ki izdelujejo obutev, ne spoznajo na stopala, ljudje, ki skrbijo za nego stopal, pa ne razumejo čevljev.

»Naravna hoja je z biomehanskega vidika nemogoča za kogar koli, ki nosi čevlje,« je zapisal leta 1999 v članku za revijo Podiatry Management. »Naša stopala so potrebovala štiri milijone let, da so razvila svoje edinstvene značilnosti in posledično se je razvila tudi značilna oblika hoje, ki je izjemen podvig bioinženiringa.

OGLAS

Kljub temu smo v samo nekaj tisoč letih in z enim nespametno oblikovanim orodjem, našimi čevlji, uspeli uničiti anatomsko popolnost svoje hoje.

Zavrli smo njeno tehnično učinkovitost, ji naložili obremenitve in napetosti ter zanikali naravno gracioznost in enostavnost gibanja, pri katerem sodeluje celotno telo.«

Ko si obujemo čevlje, nimamo več stika z Zemljo

Poleg zavedanja, da obutev v telesu povzroča mehanske težave, je dr. Rossi imel tudi nenavaden posluh za morebitna zdravstvena tveganja, ki jih povzroča odrezanost telesa od Zemlje zaradi uporabe sodobnih čevljev s podplati iz izolacijskega materiala.

»Podplat stopala je na vsakih 6 kvadratnih centimetrih bogato prekrit s približno 1300 živčnimi končiči,« je zapisal v članku, objavljenem v reviji Footwear News iz leta 1997. »To je več kot na katerem koli drugem delu telesa primerljive velikosti.

Zakaj je na podplatu število živčnih končičev tako veliko?

Zato, da bi ohranjali »stik« z Zemljo.

Stik z naravnim fizičnim svetom okrog sebe. To imenujemo »senzorični odziv«.

Stopala delujejo kot izjemno pomembna vez med človekom in Zemljo

Tudi na tacah živali najdemo enako bogastvo živčnih končičev. Zemlja je prekrita s plastjo elektromagnetne energije, ki ustvarja senzorični odziv tako v človeških stopalih kot tudi v tacah živali. Poskusite nekaj minut hoditi po tleh z bosimi nogami. Iz tega polja vsa živa bitja, vključno z ljudmi, črpajo energijo skozi svoja stopala, tace in korenine.«

Dr. Rossi je stopalo označil za »nekakšno radarsko-sonično podstavo«, ki zagotavlja »malo znano, a življenjsko pomembno funkcijo« za »črpanje« energije iz Zemlje, in spominja na korenine rastlin, ki se hranijo s črpanjem vlage iz tal.

Predlagal je, da bi takšne »vibracije, ki izvirajo iz tal in vstopajo skozi stopala, lahko predstavljale pomemben dotok energije, ki pomaga pri delovanju procesov v telesu«.

Imel je še kako prav, kljub temu da si je zmotno predstavljal, da je energija, ki prodira v telo, energija magnetnega polja. Danes z gotovostjo vemo, da je energija na površini Zemlje po svoji naravi predvsem električna.

Skozi stopala črpamo električno energijo v obliki prostih elektronov, ki nihajo na številnih frekvencah

Te frekvence ponastavijo našo biološko uro in telesu zagotavljajo električno energijo. Sami elektroni pa tečejo v telo in ga tako izenačujejo z električnim potencialom Zemlje ter ga na tej ravni tudi vzdržujejo. Tako kot običajni elektronski aparati potrebujejo stabilno ozemljitev za dobro delovanje, tudi telo za dobro delovanje potrebuje stabilno ozemljitev.

Dr. Rossi je tožil, da so nas podplati sodobnih čevljev ločili od energije tal in možnosti njenega občutenja, kar je izjemnega pomena za senzorični odziv stopala. Zapisal je: »Podplati naše obutve so tako rekoč ‘omrtvičeni’. Prerez čevlja razkriva, da je sestavljen iz več plasti: podplata, vmesnega podplata, polnila za vložek, podloge za vložek, blazinice, vložka. Vse to omogoča skoraj popolno blokado senzoričnega odziva.«

»Najnevarnejša iznajdba na svetu«

David Wolfe, knjižni avtor, strokovnjak za prehrano, govornik in odkrit strokovnjak s področja zdravja in življenjskega sloga, meni, da je »navadni čevelj« morda »najnevarnejša iznajdba na svetu«. Po skoraj dvajsetih letih raziskovanja življenjskega sloga je čevelj označil za enega izmed »najbolj pogubnih krivcev za vnetja in avtoimunske bolezni«, ker nas ločuje od zdravilne energije Zemlje.

»Obuj čevelj,« pravi, »in energija izgine.«