Zastavljam javno vprašanje: Kdaj, kako in zakaj se dandanes pričnemo ukvarjati z “duhovnostjo”, “mistiko” in “nadnaravnim”?
Po mojih izkušnjah takrat, ko spoznamo, da smo nezadovoljni s svojim materialnim in družbenim položajem, da smo neizpolnjeni v ljubezenskem in partnerskem odnosu ter ko nas zapuščata zdravje in življenje.
Je to približevanje resničnosti ali beg pred njo? Kaj pravite vi?
OGLAS
Boštjan
Boštjan.
Sredstva sama niso prav nova. Je pa res, da so spadala med znanje, ki je bilo zavito s skrivnostjo in elitivismom. Danes ,,vemo,, da vsak ima sposobnost upravljanja s energijo za samozdravljenje ali za podporo drugih. Konkretni primeri so Metoda Zdenko Domančič in izjava Beba Splichal – Reiki mojstrica v šoli Tadeja Pretnerja – da iniciacije niso pogoj za izvajanje/uporabo Reiki. Imam tudi osebne izkušnje, ki to potrjujejo.
Tako, da ali se človek odloči za klasično medicino ali za alternativo, še ne pove nič o človeku samem. Samo to, da ima težavo in išče rešitev, respektive pot iz neprijetne situacije. Večina ljudi pričakuje pa isto – da bo nekaj (zdravilo) ali nekdo (zdravilec) – odpravili težavo. S tem ostajajo v svetu ,,iluzije,, da se jim življenje dogaja in ne ,,vedo,, da življenje je ,,posledica,, lastnega delovanja in da edina pot je pot ,,skozi,, samega sebe.
snowcat