Labirinti

Kaj je pravzaprav labirint? To je zelo star simbol, ki ga najdemo v mnogih kulturah in po katerem lahko hodimo na več načinov. Je ritual, ki nas vabi, da doživimo enkratno izkušnjo. Je orodje, ki nam pomaga, da doživimo jasnost in pomoč pri sprejemanju življenjskih odločitev.

OGLAS

Besedi »labirint« in »blodnjak« sta sicer med seboj zamenljivi, a se gradnji po strukturi razlikujeta. Labirintove poti so po vijugah speljane k središču, blodnjak pa ima lahko slepe prehode in pravo pot, ki vas, ko jo odkrijete, običajno vodi skozi blodnjak k izhodu na drugi strani.

V središču  labirinta lahko pustimo in odvržemo, česar ne potrebujemo več. Hoja po njem simbolizira našo pot, pomaga nam pri preobrazbi vrednot in prepričanj, ki nas omejujejo. To je pot do našega lastnega središča Sprehod po labirintu je namenjen premišljevanju, zbranosti, poglobitvi vase, pomiritvi in očiščenju. V središču spustimo vse svoje težave in skrbi ter iz labirinta pridemo z novo, čisto energijo. Labirinti so prispodoba odkrivanja, umevanja in raziskovanja. Vsak udeleženec se odloči, s kakšnim namenom bo hodil skozenj.

A pot skozi labirint vseeno ni enostavna. Včasih se nam zdi, da napredujemo proti središču, na naslednjem ovinku pa se že zdi, kot da se od njega oddaljujemo. Nato naredimo zavoj in se znajdemo čisto blizu središča, ampak spet nas pot zapelje v nasprotno smer.

V življenju se včasih, ko trudoma stopamo proti središču, na zunaj zdi, kot da se zaradi ovinkov od njega oddaljujemo. Če se zanašamo le na svoj razum, nas lahko zagrabi obup in se želimo vrniti nazaj. Vendar pa zmeda ni v poti, temveč v naših glavah, v naših mislih.

Navidezno se oddaljujemo, toda v resnici smo vedno bližje cilju. Življenje je polno oddaljevanja in približevanja. Ne bomo jezdili na belem konju naravnost proti soncu. V življenju je polno ovinkov. Včasih središče izgubimo iz vida, včasih pa pozabimo, kam smo namenjeni. A v labirintu življenja je najpomembneje to, da se ne ustavimo.

Labirinti, ki se pojavljajo po vsem planetu in v vsej zgodovini, so že od nekdaj zvezani z mnogoterimi pomeni: s srečo, odrešitvijo in dobrim, a hkrati tudi z nelagodjem, smrtjo in zlim. Polžasto zavite poti so izzivalne in skrivnostne – labirint, ki pogosto nastopa v obliki uganke, prinaša razburjenje in strah, a tudi olajšanje, ko ugotovimo, da smo izbrali pravo pot in prispeli na cilj.

Najstarejši najdeni labirint ima obliko kroga z enim vhodom in sedmimi koncentričnimi krogi po katerih se pride do središča. Tak labirint se imenuje klasični labirint. Pravi labirint ima samo en vhod in izhod in eno središče proti kateremu hodi obiskovalec.

Zahodna civilizacija najbolj pozna kretski labirint iz antičnega mita o Tezeju, Minotavru in Arijadni.

Tezej vstopi v labirint z vretenom, ovitim z nitjo ki mu ga je dala Arijadna in s pomočjo katere je našel izhod iz labirinta potem ko je premagal Minotavra. Tezej razvija to vreteno, medtem ko vstopa v Labirint. Ko pa se vrača, začne zavijati nit s popolnimi krožnimi gibi in ta postane klobčič. Vreteno predstavlja nepopolnost njegove notranje biti, ki se mora odviti in iti preko določenih preizkušenj . Krogla, ki jo oblikuje, ko navija nit nazaj, pa predstavlja popolnost, ki jo je dosegel s tem, da je prestal preizkušnjo in uspel ponovno priti ven.

Simbolično Tezej predstavlja zavest, ki vstopa v življenje s svojo nižjo naravo katero premaga zaradi poguma da je vstopil v mračni labirint (sam vase) in s pomočjo Arijadne (duša, višji jaz), ki mu je dala nit s katero ostane vezan s tistim najboljšim v sebi. Zmagovalec je tisti, ki zmaga nad svojim nižjim aspektom s pomočjo duše.

V psihološkem smislu je labirint  kot človekov notranji svet, duhovni pol katerega osvajamo s potovanjem proti središču – labirinta in samega sebe.