Mrtyu je v jyotishu zelo zanimiva postavitev, ki lahko nakazuje na resnejše težave, ki jih povzroča planetu, če je le – ta rojen v njej. Sama beseda Mrtyu v sanskrtu pomeni smrt. Drugače je ta beseda mrtyu povezana tudi z avestskimi oziroma iranskimi in staroperzijskimi besedili, izhaja pa tudi iz protoindoiranske besede za smrt, pa tudi iz indoevropskega korena mer, kar pomeni umreti. Tako se ta beseda povezuje tudi z latinsko besedo mors.
V hinduizmu in budizmu je Mrtya ali smrt pogosto poosebljenje polboginj Mare in Yame, tako je Mara hindujska boginja smrti, Mṛtyu-māra pa je smrt, pa tudi “demon” in poosebljanje skušnjave v budizmu. Yama je gospodar smrti tako v budizmu kot hinduizmu.
Tako kot vse boginje in bogovi, pa tudi polbogi je tudi Mrtyin nastanek povezana z legendo.
Tako naj bi bil Mrityu eden od potomcev gospoda Brahme in naj bi imel pet otrok; to so Vyadhi – bolezen, Jara – razpad, Soka – žalost, Trishna – pohlep in pa Krodha – jeza.
Poleg tega a je Mrityu tudi eden od enajstih Ruder, ki je drugače bog ugodja, vetra, smrti, uničenja, časa in tudi živali. Je pa tudi bog jeze in uničenja ter se povezuje tudi z bogom vetra in duhovnega diha ter prane – življenjske sile, to je Vayujem. Rudra je tisti, ki mora uravnati in kontrolirati svojo jezo, da bi preko nje lahko dosegel višjo stopnjo zavesti. V jyotishu je za ozvezdja, ki jim Rudra vlada in za ljudi, ki imajo planete, rojene v tem ozvezdju, značilno, da so jezni in nezadovoljni, dokler jeze ne izkoristijo za močan potencial prehoda na višjo stopnjo zavesti. Eno izmed takih ozvezdij je tudi Moola, ki predstavlja korenine in središče naše galaksije.
Mrityu je tudi eno od obdobij Vyase v šestem obdobju Dwapara, ki pa je tretja od štirih yug, velikih obdobij na zemlji. Ostala obdobja pa so: Satya, Treta in Kali yuga.
Legendo o Mrityu pojasnuje zgodba iz “Drona Parva” sedma od osemnajstih knjig indijskega epaa Mahabharate, ki konkretno razlaga, kako se je Mrityu – boginja smrti, sploh rodila. Na začetku sveta je Gospod Brahma ustvaril svet in vsa bitja v njem. Toda kmalu je bil svet preobremenjen s človeškimi bitji, saj so se le-ta lahko množila, a hkrati nikoli niso umrla. Gospod Brahma je vsepovsod iskal rešitve, toda rešitve ni našel, zato je bil razočaran in jezen; njegova jeza pa je zažgala nebo in privedla do skorajšnjega uničenje sveta.
Gospod Šiva je opazil ta bližajoči se konec vesolja in odšel k Gospodu Brahmi, da bi izprosil milost za vsa živa bitja. Gospod Brahma ga je poslušal, sedel in začel razmišljati, kako bi rešil problem življenja in smrti. Ob razmišljanju je iz njegovega pogleda nehote nastalo žensko božanstvo. To je bilo rumenkasto rjave in temne barve, z velikimi očmi in visečim jezikom. Od glave do peta je bilo oblečeno v rdeče in okrašeno s svetlimi okraski. Brahma jo je pogledal in jo poimenoval Mrityu (smrt).
Lord Brahma je Mrityu povedal, kakšna je njena vloga in to je bilo jemati življenje živim bitjem. Zaprepadena in žalostna je Mrityu zato pobegnila v ašram v Dhenuki, kjer je bila več kot sto tisoč let. Vendar ji je Gospod Brahma po tem obdobju opisal, kakšen je krog življenja in ji povedal, da bo le sledila svoji dharmi, saj bodo ljudje, ki jih bo uničila, imeli v srcu tako željo kot tudi jezo, in ti dve bosta poskrbeli za njihovo ponovno rojstvo. Tako je Mrityu končno sprejela svojo vlogo. Svojo vlogo je lahko sprejela tudi, ker ji je Brahma zagotovil, da za to delo ne bo prejela negativne karme oziroma z njo ne bo obremenjena.
V astrologijo je Mrityu bhaga, kot imenujemo to postavitev, prišla iz Tajike astrologije. Ta astrologija pa je v Indijo prišla iz Mezopotamije. V jyotishu – vedski astrologiji se Mrityu ali Mrithyu bhaga razume kot »slabo« mesto, ki je lahko zelo težko in problematično. Tako nam planet, ki je povezan oziroma se nahaja v Mrityu bhagi lahko prinese najrazličnejše težave in ovire, lahko na splošno, lahko pa tudi z zdravjem. Nekateri astrologi jo ne poznajo ali ne upoštevajo, meni pa se zdi zelo zanimiva, tako z vidika njene simbolike kot tudi uporabe preko astrologije. Ponavadi se ljudje, če jim za to postavitev povem, kar malo ustrašijo, saj je že ime same besede za ljudi strašljivo. Na splošno imamo v naši kulturi globoko zakoreninjen strah pred minljivostjo in tudi pred smrtjo. Vse, kar je s smrtjo povezano nas tako straši in nam zbuja strahospoštovanje, so pa s smrtjo povezani tudi določeni predsodki in prepričanja. Tako se ljudje velikokrat s tem nočejo ukvarjati. Naši predniki so bili s smrtjo precej bolj povezani, doživljali so jo kot del življenja in kot prehod na drugi svet, saj so bili prepričani v obstoj nebes in sveta onkraj. Danes nekateri še vedno v to verjamejo, drugi pa so prevzeli stališče, da je po smrti vsega konec in da se s tem ni vredno kaj dosti ukvarjati.
Sama menim, da je to res del življenja, tako kot rojstvo je tudi smrt nov začetek, v Tarotu je na primer to samo konec starega življenja in obuditev novega, je konec starih prepričanj, nazorov, vrednot in zelo redko predstavlja fizično smrt. Tako je pri mojih izkušnjah tudi pri Mrityu, kjer se prav tako ob obdobjih, ki jo aktivirajo, pa tudi ob tranzitih, konča eno obdobje in se začenja novo, oseba, ki ima v natalni karti tako postavitev pa se korenito spremeni in začne na življenje gledati drugače. Takrat se nam odprejo tudi novi svetovi onkraj, saj je to čas, ko se nam izostrijo čuti, ki nam prikažejo svet v čisto novi luči. Od nivoja naše zavesti je namreč odvisno kako gledamo na svet, ljudi, naravo… pa tudi na različne prehode in spremembe. In ob tem postane Mrityju še posebej zanimiva.
Sama sem tudi ljubiteljica okultnih filmov in če vas zanima, kako v indijski kulturi vidijo Mrityju, si lahko pogledate film: Na drugi strani vrat, posnet 2016.
Zapisala: Uršula Zakrajšek, vedska astrologinja, tarot svetovalka in intuitivni coach
