Na Svetovni konferenci Sathya Sai organizacije so se zbrali delegati iz mnogih dežel, iz različnih kultur in tradicij, ki govorijo različne jezike in se razlikujejo v svojih navadah glede oblačenja, prehranjevanja in podobno. Toda ta raznolikost nam ne sme zakriti prirojene božanskosti, ki nas vse povezuje.
Današnji svet pretresajo velikanske težave in strah, ki se hitro širi – strah pred vojno in lakoto, strah pred obsedenimi teroristi, strah pred rasnimi, verskimi in medkrajevnimi spopadi, strah zaradi gospodarskega položaja in preživetja, strah zaradi nediscipliniranosti mladine, strah zaradi verskih nesoglasij, zaradi blaznosti in fanatizma, strah zaradi skrajnega egoizma, ki hrepeni po oblasti. Edino zdravilo za ta naraščajoči strah je, da ostanemo nenavezani na posvetne stvari. Če je človek navezan na svoje telo in um ter omejen z občutki egoizma in posesivnosti, bo strah neizogibna posledica. Najboljše zdravilo je zavest o enosti celotnega stvarstva oziroma da je vse, kar vidimo, samo igra našega uma na podlagi Božanske resničnosti. Najbolj učinkovita duhovna vadba pa je nesebična pomoč tistim, ki trpijo. Naša dejanja razkrijejo naše motive; naši motivi oblikujejo naše navade; naše navade določijo naš značaj; naš značaj določa, kam smo namenjeni.
NESEBIČNO POMOČ MORAMO PONUDITI BREZ SLEDU EGA
Dejanja so korenine naše usode. Vzklijejo kot vnovično rojstvo po smrti. Družina in družba, v katerih se oseba rodi, jo vodijo po svojih moralnih zakonih in potovanje se konča, ko je cilj dosežen. /…/ Nesebična pomoč, ki jo naredimo brez sledu ega, pa naj bo še tako skromna, lahko prinese veliko dobrega. Toda priti mora iz sočutnega srca, ki se odziva na vsako boleče hlipanje in je pripravljeno na požrtvovalnost in sotrpljenje. Oseba mora biti voljna, da ustvari stik z ljudmi in tako začuti vzajemnost. Ob veselem opravljanju dejavnosti nesebične pomoči mora oseba v sebi negovati prizanesljivost in potrpežljivost, zato da se izogne občutkom zamere, ki jih lahko povzročita kritiziranje in posmehovanje drugih. Sveti spisi govorijo o petih življenjskih energijah, ki oživljajo človekovo telo. Še bolj pomembnih je pet ohranjevalcev človekovega notranjega zdravja in moči: resnica, pravilno delovanje, mir, ljubezen in nenasilje. Med njimi je ljubezen osnovni element, gonilna sila ostalih štirih. Človek je zagotovo krona stvarstva, toda kljub temu se rodi šibak in odvisen. Na njegovo življenje in miselnost vplivajo kultura in družbene tradicije, družina, država in vera, torej celotna zgodovina. Oblikuje njegovo osebnost in ga obdari z vdanostjo in naklonjenostjo njegovi nacionalnosti. Tako se človek razvija, ne kot izolirano bitje, temveč z zavestjo o prisotnosti božanskosti v vsem.
In ta zavest doseže svoj višek v doživetju enosti (s celotnim Stvarstvom).
NESEBIČNA POMOČ JE NAJVIŠJA OBLIKA ČAŠČENJA BOGA
Štirje življenjski cilji (po Vedah): pravilno delovanje (dharma), bogastvo (artha), želja (kama) in osvoboditev od vseh navezanosti (mokša) so podarjeni z namenom, da poučijo človeka o tem, da si je treba zaslužiti bogastvo s pravilnim delovanjem ter usmeriti svoje želje k osvoboditvi od vseh navezanosti. Toda človek zanemarja pravilno delovanje in osvoboditev in si prizadeva, da želje osredotoči le na bogastvo. Njegov občutek za vrednosti se je obrnil na glavo. Človek, na primer, občuduje sončni vzhod in se veseli sončnega zahoda, kajti čez dan lahko dela in ponoči lahko počiva. Ne zaveda se pa, da mu sonce z vsakim novim dnem krajša življenje na zemlji. Samega sebe ne spominja na dejstvo, da je ta zemlja samo začasno prenočišče in da bo moral pustiti za sabo vse, kar ima zdaj za svoje. Modri ljudje uporabljajo denar, moč, inteligenco, spretnosti, zmožnosti in priložnosti za pomoč in osrečevanje drugih. S tem si pridobijo Božjo milost, kajti nesebična pomoč je najvišja oblika čaščenja Boga. Na milijone ljudi živi v lakoti, obupu in revščini. Od vas zahtevam, da omejite količino hrane in jeste le toliko, kolikor dejansko potrebujete, in sicer zato, da jo lahko delite z revnimi. Ne zapravljajte hrane. Ne zapravljajte denarja za škodljive stvari; raje ga uporabite za pomoč drugim. Ne zapravljajte časa in energije. Dovolite, da imajo drugi korist od vaših sposobnosti.
ČLOVEŠTVO KOT DRUŽINA
Čeprav niste omejili svojih želja, ste iz vseh indijskih držav zbrali 6 milijonov rupij kot darilo za Svamija. Ljubezen je edino darilo, ki ga sprejemam – sveta, nesebična ljubezen, ki se kaže kot nesebična pomoč, kot bratstvo, kot nežnost srca in sočutje. Denar me niti najmanj ne privlači in name nima vpliva ne le danes, temveč je tako bilo v preteklosti in tako bo do vekomaj. Moja roka je tu, da daje in ne da jemlje. Zato vračam tale znesek predsednikom Sai centrov, da lahko vrnejo denar vsem tistim, ki so ga zbrali. Naj ga uporabijo za akcije pomoči, ki jih organizira odbor Sai organizacije. Danes poudarjam še nekaj. Ko nagovarjate Sai slednike, uporabljate izraz ‘Sai družina’ in izjavljate, da ste člani Sai družine. To je ozek in omejujoč izraz. Ne poznam nobenih omejitev ali ozkogledosti. Sem v vseh, zaradi vseh. Ne more obstajati neka ločena Sai družina. Katerokoli Božje ime in podobo omenjajo ljudje: Rama, Krišna, Sai itd., vsi pripadajo Meni, Bogu. Svetoskrunstvo je, če rečete, da se Bog odziva samo na eno ime in ga je mogoče častiti samo v eni podobi.
DESET NAČEL
Negujte ljubezen in si prečistite srca s to ljubeznijo. Usmerite ljubezen v dejavnost nesebične pomoči, saj bo tako zrasla. Sedaj podajam članom in prostovoljcem Sathya Sai organizacije deset načel, ki jih morate upoštevati.
1. Ljubite in služite svoji domovini, ob tem pa ne sovražite in ne škodujte državam drugih ljudi. Nikar ne omalovažujte in ne obrekujte drugih držav.
2. Spoštujte vse religije. Vse so poti do enega in istega Boga.
3. Vse ljudi spoštujte kot svoje brate in sestre. Vsi ljudje pripadajo istemu rodu. Imejte vero v resnico, da je človeštvo ena nedeljiva celota.
4. Naj bosta vaš dom in okolje čista. To bo zagotovilo zdravje in srečo tako vam kot družbi. 5. Ne podpirajte revščine, tako da polagate kovance v odprte dlani beračev. Raje pomagajte beraču, da si sam zasluži za življenje. Poskrbite, da imajo šibkejši in starejši v vsakem mestu in vasi hrano in streho nad glavo.
6. Pri opravljanju svojih dejavnosti ne sprejemajte podkupnine; ne sprejemajte nikakršne podkupnine.
7. Nevarno je, če se pri opravljanju posvetnih dejavnosti ozirate na kasto ali veroizpoved ljudi, ker boste s tem gojili sovraštvo in zavist. Naj ostane vaša pripadnost doma; ne bahajte se z njo v družbi.
8. Ne dovolite, da drugi skrbijo za vaše osebne potrebe. Tako boste postali leni. Bodite samostojni. Kako lahko nesamostojna oseba pomaga drugim?
9. Ljubite Boga. Prezirajte greh.
10. Deseto načelo velja za vseh prejšnjih devet in se glasi: spoštujte zakone, predpise in omejitve, ki veljajo v državi, in bodite primerni državljani.
Sledite tem načelom z navdušenjem in ljubeznijo. Bodite vzor drugim, kjerkoli ste.
Prashanti Nilayam, 21. 11. 1985 (Govori in eseji Sathya Sai Babe so objavljeni na spletnem mestu: http://www.sssbpt.info/english/sss.htm ), http://www.saiorg.si/
