Majhna nagrada – majhna motivacija, velika nagrada – velika motivacija
Recimo, da vas sredi napornega, obveznosti polnega dneva pokličem po telefonu in vam povem, da vas na vrhu Šmarne gore čaka 10 EUR – če v naslednjih nekaj urah pridete na vrh, so vaši. Bi spustili vse iz rok, si reorganizirali dan, poiskali varstvo za otroka in prihiteli na Šmarno goro?
Dvomim. Verjetno ne bi bili motivirani. Vsi vaši opravki in obveznosti bi bili zagotovo pomembnejši od odhoda na Šmarno goro zavoljo 10 EUR.
Kaj pa, če bi vas na vrhu čakalo 100.000 EUR, in ne le 10 EUR? Bi prišli? Bi se potrudili ter našli čas in energijo? V tem primeru imam več vere v to, da bi vzeli pot pod noge.
Verjamem, da bi bili motivirani priti. Verjamem, da bi se potrudili in tako ali drugače naredili vse, kar bi bilo potrebno, da ste pravočasno na vrhu.
Denar v zgornjem primeru lahko zamenjate s čimer koli drugim, kar vam je pomembno – v vsakem primeru boste opazili, da boste za majhne nagrade, majhne dosežke, majhne pridobitve kaj malo motivirani za »plezanje na Šmarno goro«, med tem ko vas bo pričakovanje velike nagrade, velikega dosežka, velike pridobitve bistveno bolj motiviralo in boste zlahka poskrbeli za vse, kar bo potrebno, da boste le lahko pravočasno »splezali na vrh«.
Majhni cilji – majhna motivacija, veliki cilji – velika motivacija
Povsem isto velja tudi za cilje, ki si jih zastavljamo sami: majhni cilji – majhna motivacija, veliki cilji – velika motivacija. Naši cilji niso pravzaprav nič drugega kot nagrada, ki jo obljubimo sami sebi.
Včasih ljudje pravijo, da nimajo ciljev, ampak to pravzaprav ni mogoče. Naš um se vedno z nečim ukvarja – če ne z drugim, pa s tem, kako priti do naslednje kave ali naslednjega obroka, kako se čim laže prebiti skozi dan, skozi mesec ali skozi življenje. In vse to so seveda cilji – morda nezavedno postavljeni, pa vendar cilji.
Res pa je, da so takšni cilji premajhni in premalo pomembni, da bi v nas zanetili motiviranost ter voljo in strast do življenja. Za kaj takega potrebujemo večje, bolj navdušujoče cilje!
Kako velik cilj je dovolj velik?
Pri zastavljanju primerno velikega cilja vam bo morda v pomoč morda tale izjava neznanega avtorja:
»Če vas vaši cilji ne navdušujejo in plašijo hkrati, potem nimate dovolj velikih ciljev.«
- Dovolj velik cilj je tisti, ob misli na katerega nam od navdiha in navdušenja razbija srce, hkrati pa nanj gledamo skorajda s strahospoštovanjem – vemo, da bomo morali za to, da ga dosežemo, stopiti ven iz svoje cone udobja, morda pustiti za seboj nekatere stare navade, spremeniti prepričanja o sebi in o tem, kaj je mogoče.
- Dovolj velik cilj je tisti, ki nas izzove in ki bo iz nas izvabil najboljše – moči, sposobnosti in talente, za katere verjetno sploh nismo vedeli, da jih premoremo.
- Dovolj velik cilj je tisti, zaradi katerega bomo z veseljem zgodaj zjutraj pokonci in zaradi katerega nam ne bo težko pozno iti v posteljo.
- Dovolj velik cilj je tisti, ob omembi katerega nam bodo prijatelji morda rekli »Saj ne misliš resno!«, pa nam to ne bo vzelo poguma, motivacije in navdušenja, četudi tisti hip morda še ne bomo vedeli, KAKO točno bomo cilj dosegli, temveč zgolj, KAJ točno želimo doseči.
- Dovolj velik cilj nas bo potisnil onkraj naših trenutnih meja in notranjih omejitev ter nam odprl čudovita, vznemirljiva nova obzorja rasti ter naših lastnih neodkritih moči in sposobnosti.
Kaj je tista nagrada, za katero bi vi z veseljem in navdušeno »plezali na Šmarno goro«? Kaj je tisto, zaradi česar bi zjutraj komaj čakali, da zazvoni budilka, kaj je tisto, zaradi česar vam ne bi bilo težko bedeti pozno v noč?
Nekaj primerov
Morda vas ne motivira misel na to, da bi izgubili kilogram ali dva ter tako malce laže zlezli v hlače. Kaj pa porečete na idejo, da izgubite vseh 10 odvečnih kilogramov, učvrstite svoje telo, da vam ga bodo lahko le zavidali, in postanete strokovnjak za zdravo, vitalno življenje ter zgled svojim prijateljem, partnerju, otrokom na področju zdravega, aktivnega življenja?
Morda vas ne motivira misel, upanje na to, da bo vaš naslednji partnerski odnos vsaj malo boljši od prejšnjega. Kaj pa, če bi se odločili, da postanete pravi strokovnjak za področje partnerskih odnosov, tako da boste znali ne le uspešno krmariti znotraj svojega odnosa, temveč boste s svojim znanjem sposobni pomagati tudi drugim?
Morda vas ne motivira misel na to, da nekajkrat tedensko pretečete kilometer ali dva, ko pa na koncu vedno komaj lovite sapo. Kaj pa porečete na idejo, da uspešno pretečete maraton? Ali vsaj mali maraton? Dobro, pa vsaj 10-kilometrski tek, ki npr. spremlja Ljubljanski maraton? Nekaj takega je pred leti motiviralo mene. Pravzaprav sem se, takrat povsem brez kondicije, ob prvi misli na ta (na prvi pogled nerealen in nedosegljiv) cilj kar tresla od navdušenja … na koncu pa sem ga tudi uspešno dosegla.
Cilj je bil dovolj velik, da me je navdušil in malce prestrašil hkrati, me izzval ter razburkal moje misli, moja prepričanja o tem, kdo sem in kaj zmorem, zato zmaga na koncu ni bila toliko tekaška zmaga, kot predvsem osebna, notranja zmaga – zmaga novih prepričanj, novih obzorij, novoodkritih moči in sposobnosti, novega pogleda nase.
Vem, morda še niste razmišljali na tak način – ampak ravno v tem se skrivata čar in moč velikih, ambicioznih ciljev: prisilijo nas, da začnemo razmišljati drugače, pomagajo nam, da naredimo konkreten korak naprej, da smo in postajamo več. In to je na koncu najpomembnejše.
Poiščite v sebi vsaj eno željo, ene sanje, četudi na prvi pogled nedosegljive in neuresničljive, in jih spremenite v konkreten cilj: za začetek se trdno odločite, da boste ta cilj dosegli, zatem mu dodelite rok, naredite načrt … in se lotite dela, korak za korakom.
Česa se boste lotili?
