Mamine hčerke

Opažam sindrom, ki me malce bega, pa sem se odločila, da ga opišem in osvetlim, mogoče bo komu v pomoč ali razmislek. Včasih se nenavaden preskok zgodi, ko odrasla hči rodi otroka in si tega otroka prisvoji babica, se pravi hčerkina mama. Seveda to ni pravilo, a ker spremljam nekaj tovrstnih zgodb, očitno obstajajo takšne babice in hčerke, ki to dovolijo.

Ne bom se sedaj spuščala v zgodovino družine odrasle ženske, ki si je oblikovala partnerstvo in z rojstvom otroka tudi družino in kakšne simbiotične povezave je tvorila in še tvori s svojo mamo. Ob rojstvu dojenčka je običaj, da babice pridejo na pomoč in pomagajo novopečeni mamici, da se spočije, navadi na novo bitje, pomaga ji kuhati, pospravljati, likati, skrbi za vse in s tem včasih tudi odrine novopečenega očija, ki se mora pokoravati zahtevam tašče. Vse lepo in prav, vsi skrbijo za dete in mu želijo omogočiti zdravo in prijetno okolje.

Včasih pa se zgodi, da mamica v ugodju, ki ga kreira njena mama kot opora v prvih dnevih ali tednih, mesecih po rojstvu enostavno pozabi na partnerja in očeta otroka. V vseh zadevah glede gospodinjstva, nakupov, obiskov zdravnika in drugih opravil dobi primarno mesto babica in ne oče, ki je odrinjen in stoji ob strani, razumevajoč in čaka, da se najbolj divji hormoni in utrujenost umirita. A kaj, ko tašča vztraja pri njih in se ne meni za prošnje mladega očka, da si želi tudi on mirno preživljanje časa z dojenčkom in ženo, ki jo že pošteno pogreša. Da ne bo pomote, taisti očka je pogosto skrbel za gospodinjska opravila, kuhal in sesal tudi prej, ko še ni bilo novega člana družinice, a sedaj svojih opravil ne more opravljati, ker jih babica.

OGLAS

Počasi si vnuka začne lastiti babica, ki edina ve kako ga previjati, dojiti, kakšno hrano mu pripravljati, kako mu kupček podirati, kdaj ga dati na kahlico in vse ostalo, kar bi sicer moralo spadati v domeno staršev. Pogosto posledično hči odrine partnerja od sebe in otroka, začne se začarani krog žalosti, jeze in slabe volje, ni videti izhoda, hči, se pravi partnerka in njena mama, se pravi babica, se vedno bolj povezujeta in jima ni mar za očeta in partnerja, saj sta povsem osredotočeni na otročka.

Ta otrok potrebuje tudi očeta! In oče se mora navaditi in se naučiti na svojo novo starševsko vlogo ter na vse tisto, kar očku pritiče, saj očetje ravno tako lahko skrbno skrbijo za svoje potomstvo. Potrebuje tudi svojo ženo, želi si skrbeti za njo, ko je utrujena in neprespana.

Zatorej, drage mamice, skrbite za sebe, dojenčka in za svojega dragega. Babice so dobrodošle občasno, a primarno pozornost in ljubezen namenite sebi in ostalima družinskim članoma. Očetje so že tako ali tako zmedeni ob vseh spremembah, navajajo se na svojo novo vlogo, želijo biti vpeti v vse dogodke, ki so dotikajo otročka in če so odrinjeni, se lahko kopičijo zagrenjenost in jeza. Pomembni ste si kot družinica, ki mora sčasoma postaviti nove povezave in dinamiko odnosov, za kar potrebujete čas, ljubezen, pozornost, skrb in kompromise.

Sam od sebe se kvaliteten odnos ne more vzpostaviti.

Torej, mamine hčerke, ko rodite, dajte prostor tudi partnerju kot svežemu očku, babice otročka pa naj bodo poleg občasno, kot jim to pritiče. Posvetite se negovanju odnosa, ki po novem vključuje otroka, pa da opazite tudi ve potrebe svojega moškega. Ker, preveč pogosto se dogaja, da se mamica povsem in v celoti posveti zgolj dojenčku, a naj ob tem opazi tudi svojega moškega.