Manifestacija je sprejemanje in dopuščanje, da se zaželena realnost realizira v našem življenju, da imamo tisto kar si želimo.
Vsaka misel, izjava, delo se odraža v temu, kaj mi manifestiramo v svojem življenju. Tisto kar mi mislimo, govorimo, se odraža na to ali nam bo naša misel in dejanje služilo ali bo delovalo proti nam. Vsaka odločitev (če si prej ne premislimo) je odraz tega, kar smo se odločili ustvariti, oziroma imeti v svojem življenju. Vse stvari, ki jih mislimo, govorimo, delamo, … se ne manifestirajo, ker nekatere niso najbolje za nas (dobimo prej opozorila, da jih lahko spremenimo, če pa ta sporočila spregledamo, se tudi nezaželene stvari manifestirajo), za druge nas preprečujejo omejujoči programi, za nekatere je potreben čas, da se realizirajo (čas setve in žetve), oziroma pravi trenutek in če odnehamo z namero, da imamo – enako preprečimo, da dobimo tisto kar hočemo.
Stvarem (ne samo fizičnim), ki jih hočemo imeti v svojem življenju, se je potrebno odpreti, pogledati omejujoče programe, ki nas omejujejo, ter jih spremeniti, nato pa podati jasno namero, obdano s čustvi, da to imamo. Tukaj ne mislim, da si mi venomer predstavljamo, da neko stvar imamo. Na tak način prepričujemo našo podzavest, da nekaj hočemo, a v podzavesti je lahko negativen, oziroma omejujoč program.
V temi Omejujoči programi v podzavesti sem napisal, da je podzavest skoraj stokrat močnejša od zavestnega dela in zato imamo zavestno zelo majhne možnosti, da se nam stvari manifestirajo, zato je potrebno spremeniti omejujoči program in ne prositi in prepričevati podzavest, da to naredi. Podzavest enostavno je in ne loči med dobrim in slabim. Nato sprejmemo in dopustimo, da se želena realnost manifestira v naše življenje. Včasih je potrebno, da preteče določen čas ali obdobje, da se stvar materializira, oziroma manifestira, po domače – prizemlji.
Vsako zamisel, idejo, ki jo imamo, jo je potrebno sprejeti ter manifestirati – prizemljiti. Želenega večinoma ne dobimo zato, ker je v podzavesti omejujoči program, ki je lahko nastal v tem, preteklih življenjih ali pa je enostavno podedovan po prednikih, čeprav si zavestno na prvi pogled stvar, idejo želimo.
Primer:
Zavestno si želim nov avto, kar je v redu želja, vendar, če imam v podzavesti program, »da si ne zaslužim dobrih, lepih ali novih stvari v življenju«, tega avta pri sebi ne bom nikoli videl, temveč ga bom videl lahko le v salonu za avtomobile ali pa ga bo vozil nekdo drug.
Da mi ni namenjen nov avto je lahko tudi samo izgovor, da se ne zmigam pogledati podzavestne programe in jih odpravim. Za vsakim izgovorom, da nekaj nimamo ali nam ni namenjeno, stoji podzavesten program, da si tega ne zaslužimo ali podobni programi in če ta program ne spremenimo, na žalost živimo življenje, ki si ga ne želimo, oziroma se prestavljamo v vlogo žrtve in si sami krademo energijo.
Če se pri temu zalotimo je dobro, da si rečemo STOP in se odločimo spremeniti neželeno realnost in vibracijo v želeno, na način ki nam je poznat.
Enako je če si želimo, hišo, dobre odnose, zdravje, duhovno – osebno rast,.. je potrebno vedeti, kaj si jaz pravzaprav želim. »Ne kaj si sosed želi, temveč kaj si jaz želim«.
Pri manifestaciji je pomembno, da vemo, kaj si v resnici želimo v življenju, ker, če ne vemo kaj si želimo – takrat tudi nič ne manifestiramo v življenju.
Pri manifestaciji je pomembno začeti pri majhnih stvareh, da se um navadi in sprejme tak način razmišljanja in prizemljevanja.
Začnemo z drobnimi stvarmi, kot so: da se dobro zabavam z določeno osebo, da imam fenomenalno kosilo, da sem takoj na vrsti na pošti, da takoj najdem parkirni prostor, … (takšnimi majhnimi stvarmi). Vendar pozor, če um pravi, to jaz že tako in tako delam in imam, brez da si to želim manifestirati, je velika verjetnost, da pademo na naslednjih stvareh. Zato vedno začnemo s stvarmi, ki se nam zdijo uresničljive in poznate in kasneje, mesec za mesecem, povečujemo želje, brez da skočimo na željo, ki v danem trenutku ni dosegljiva. Vendar tudi ta, ki se trenutno zdi nedosegljiva, se lahko uresniči, če delamo postopoma in počasi.
Primer:
Dadas je na forumu Pesem duše, v temi »Delavnica Pesem duše« napisal:
Najbolj pa sem vesel in ponosen, da mi uspeva realizirat kakšne stvari, ki sem jih npr. lani še imel za neuresničljive/nemogoče zame.
Ko začnemo z drobnimi stvarmi je potrebno vsaj, da smo povezani, os sveta, božansko – zemeljsko, reiki, … da smo brez drugih misli ter, če je možno, da obdamo našo željo s čustvi in sliko.
Preverimo lahko tako, da vemo, da je vse v redu, da potem, ko oddamo namero, oziroma željo naprej, da ko se spomnimo na to namero, željo, da je vibracijo čista. To pomeni, če se pri preverjanju pojavi nelagodje ali druga želja, takrat znamo, da ta želja (prvotna) ni oddana. Takrat je v podzavesti omejujoč program.
Vedno tudi razdelimo svoja življenjska področja na več delov in vsakega posebej preverimo in če nam na določenem področju gre, tam verjetno ne bomo spreminjali stvari, tam jih samo dopolnjujemo.
Področja lahko razdelimo na: Osebni – duhovni razvoj, Odnosi (partnerski, s starši, otroci, sodelavci, ostali), Zdravje, Delo, Finance, Dom, Prosti čas, Dejanske želje (avto, potovanje itd.).
Kako vemo, na katerem področju je potrebno delati na sebi:
To je področje, ko nam ne gre, kjer nam stvari stojijo, kjer se borimo, nas meče iz ravnovesja, nas stvari frustrirajo ali nas delajo depresivne, jezne, nemočne, … to vsa so področja, na katere ne moremo vplivati v popolnosti.
Sami smo odgovorni za našo situacijo in če krivimo druge, je to jasen pokazatelj, da zgubljamo čas, energijo, … in smo ujeti v usodo, oziroma v omejujoče programe v podzavesti in na tak način hranimo nezaželeno realnost.
Vzemimo si čas zase, da čas in energija dela za nas, da mi živimo in vodimo svoje življenje v želeno realnost, ne da življenje vodi nas.
Besedilo: Zoran Zavor, društvo Pesem duše
