Drugi del Matri Vani vsebuje dodatne razdelke iz besed Matere in nas oskrbuje z dodatnim duhovnim zakladom. Njeno sporočilo je tako brezčasno in prihaja ob pravem času, saj je svet napolnjen z napetostjo in zmedenostjo, potrebno nenehno spominjati, da vsemu našemu trpljenju in stiski lahko sledimo do enega primernega vzroka: odtujitve od Boga, kot vira našega bitja. Mati pogosto izpostavlja, da vsi ti, ki so zagozdeni v materialnosti, da so prav ti dejansko ti, ki se odpovedujejo prej omenjene blaženosti za namen Božjega spoznanja, zaradi delnih, minljivih užitkov. Znova in znova nas opominja, da smo mi ti, ki so blagoslovljeni s tem, da posedujemo človeško telo in da moramo živeti v skladu z našo vzvišeno usodo, osredotočati vse naše napore na vreden cilj, spoznanje naše nesmrtne narave.
Medtem, ko je dokončni občutek za čas zabloda, je iz vseh praktičnih razlogov čas najvrednejša dobrina, ki se je ne sme zapraviti. Nenehno nas spreobrača, da bi priklicali božje ime. To je način kako se soočiti s kakršnimi koli težavami, s katerimi se soočamo in za odstranitev slabe karme. Preko uporabe katerihkoli ali vseh sredstev, ki nas bodo spominjala na božansko prisotnost, bomo vsekakor premagali māyo. Medtem, ko Mati prepoznava, da običajno māyā zadržuje človeštvo v oprijemu, ki je podoben pregrehi, zelo jasno izpostavi, da ravno māyā nosi ključ do naše odrešitve, saj “kjer obstaja tančica nevednosti, tam tudi obstajajo vrata Znanja.” Trpljenje premagamo s trpljenjem, ker bi brez trpljenja le redki videli potrebo po samo očiščenju, ki vodi do razkrivanja našega nesmrtnega Jaza.
Romanje do nesmrtnosti se morda zdi v začetku naporno in neprivlačno, vendar pa ga je potrebno izvesti, saj nas bo vodilo do našega resničnega doma, od katerega smo bili odsotni tako dolgo, s tem, ko smo se izpostavljali dvojnostim materialnega življenja in ciklom rojstev in smrti.
Vztrajnost in pogum sta bistveni zahtevi na duhovni poti. Spoznanje Boga ni dano strahopetcem. Prav tako kot je Arjuna, mora vsak od nas ravnati herojsko in zasužnjiti naše slabosti. Iz bojišča življenja se ne da pobegniti, ker bo vsak poizkus izogniti se našim dolžnostim le podaljšal božjo sodbo in nas zadrževal v telesnem ujetništvu.
Namesto tega se moramo samozavestno spopasti s svojo bitko, vihteti nezmotljivo orožje jape. Bog ne bo zadrževal nagrade za zmago, blažene nesmtrnosti, ki ni nič drugega kot naša lastna, resnična narava. Materin nasvet je namenjen tem, ki se odrekajo in prebivalcem svojega bivališča, saj se Nanaša na vse naše dolžnosti kot služenje Bogu, ki je lasten vsem bitjem in pod vsemi pogoji. Pravzaprav smo vsi prebivalci āshrama, saj kje pa obstajajo meje, področje kjer ni Boga?
Vsa razlikovanja so del naše omejene zavesti. V resnici moje in tvoje ne obstaja. Mati ni nikoli stran od nas. Do tega nivoja spoznanja Želi, da napredujemo. Tam, kjer obstaja samo eden, vse trpljenje poneha. In Mati nas naslavlja iz spoznanja Enosti. Njeni govori torej izvirajo iz nivoja onstran časa, prostora in vzročnosti. Posledično je vsa analiza Njene osebnosti ali Njenih motivov nesmiselna. Kot nevznemirjeno jezero v noči, jasno in točno odseva luno, kako sije nanj, enako Mati odseva naše lastno stanje zavesti. Naše videnje Nje in naša interpretacija Njenih nasvetov sestavlja odsev našega duhovnega razumevanja. Ne nazadnje moramo doseči ta nivo, kjer spoznamo, da smo Ona in mi Eno. Naj bo mnogo bralcev te dragocene knjige blagoslavljenih s tem dosežkom.
