Obsojanje
Kako si mogel / Kako si mogla!!!???
To je sodba. Obsojanje drugega za dejanje, ki ga je storil ali storila.
Kje se začne obsojanje? To je v osnovi nesprejemanje.
Začne se pri nas: “Kako sem grda; Kako sem debela; kako sem zgubana; kako sem neprivlačna; kako velik trebuh imam…”
Vedno se vse vrti okoli odnosov. V službo človek gre z veseljem, če so lepi odnosi; domov se rad vračaš, če so lepi odnosi; …vse se začne in na žalost konča z odnosi.
“Ne sodi, da ne boš sojen,” pravi Sveto pismo. Pa vendar sodimo.
Najtežje je prenesti obsojanje svojih najdražjih. Starši – če nekaj ne odobravajo, vam odrečejo svojo ljubezen. S tem sporočajo: ” Ne zaslužiš si moje ljubezni.”
Še bolj kot sodba staršev, boli sodba otrok. Pred dnevi sva šli z najmlajšo hčerko po nakupih. Ko sva se vozili, je pogovor nanesel na ločitev. Kar je rekla, me je ganilo do solz. Veste, ločitev, ko so otroci v dobi odraščanja, ni enostavna. Ne bom rekla, da je kdaj enostavno, ko se poti razhajajo; ko pa so vpleteni otroci, je po mojem mnenju, najteže.
Hčerka je rekla: ” Veš, mami ponosna sem nate, da si zmogla po 25 letih oditi. Ponosna sem nate, da si zmogla na tak način speljati ločitev.”
Ja – lahko bi bilo grdo. Lahko bi se borila za vsak cent, ki sem ga vložila v skupen dom. Pa se nisem. Vse sem pustila, ker tam je dom mojih otrok. Tam so se rodili, tam imajo svoje spomine – in tam bo vedno njihov dom. Lahko bi se zapletla v obtožbe, tožbe in jezo…in se popolnoma “zakvačkala” …
Ker pa najbolj cenim mir, sem enostavno odšla, pomagali so mi moji domači in … pomagalo mi je stvarstvo, da sem prišla k ljudem, ki me imajo radi, kot da bi bila njihova hči. Izgubila sem eno družino, dobila sem drugo…
Nihče izmed nas ne bo s seboj v večnost nesel ne bančnega računa, ne hiše, … ; nesel pa bo čustva, občutja, nesel bo ljubezen, nesel bo dobroto in odpuščanje… Zadnjič mi je neko dekle reklo, ki ima res veliko stvari za predelat: “Kje je moja duša mene našla!?” Vsak ima samo svoje za predelat – nič ti ni naloženo samo zato, ker si bolj “razvita duša”.
Več v knjigi Ko ima življenje žur
Obsojanje drugih ljudi
Če nimamo pri sebi “pošlihtano” – če imamo slabo vest, ta opazka pritisne na rano… in ta rana boli… tako močno boli, da …. Poznam primere, ko je bolj varno zalivati svoje življenje z alkoholom, kot pa se soočiti z resnico; poznam primere, ko so ljudje leta poročeni in ne zmorejo priznati resnico… prepad med partnerjema pa se samo veča… samo zato, ker je nekoga strah pred sodbo drugega; ker ga je strah resnice.
Resnica je ena. Nekoč sem z neko gospo govorila prav o poštenosti in o resnici. Rekla sem: “Pri poštenosti je vse črno-belo. Ne more biti malo pošteno, ali pa malo res. Vse, kar ni 100 % pošteno in 100 % res, je laž. Ne obstajajo odtenki sive”« In nato ona doda: “Vse, kar je vmes, je k…”
Raka povzročata zamera in razočaranje. Ko vas nekdo tako globoko rani, da ne morete več… ne morete niti odpustiti, se te kisline začnejo pretakati po vaši krvi in zastrupljajo vsako celico posebej. ko celice občutijo, da ni več radosti, začnejo propadati…. začnejo delovati drugače.
Zato, če želite sebi res dobro, spustite. Spustite tudi tisto, kar je nemogoče odpustiti.
Več o čustvih in odnosih lahko preberete v knjigi Ko ima življenje žur
