Modro poletje

OGLAS

Dragi bralec/bralka.

Ne, danes ne bo govora o nadaljevanki Modro poletje, čeprav je bila v mojih odraščajočih letih ena izmed najljubših. Za tiste, ki se še spomnejo teh lepih časov…Moja zgodba se začne z dolgočasnim in soparnim ponedeljkom v službi, ko je energija na minimumu in možganske celice tudi tu nekje. Malce pomežiknem, ko zagledam v svojem elektronskem predalu ime Modri delfin. Uh, neka silna marketinška agencija, ki nabira svoje s stranke s prav neposrečenim imenom. Ko že hoče moja roka pritisniti briši, nehote oplazim prvi in edini stavek, ki prav skromno daje slutiti, da je pošta pravzaprav intimne narave. Ko zagledam še naslov, ne morem skriti občudovanja in smisla za humor pošiljatelja. Ni kaj, avtor mi je poznan, izbira pa prav zanimive strategije. Za tak naslov se delijo televizijske nagrade in podeljujejo priznanja najbolj branim knjigam. Kdo bi se uprl filmu ali knjigi z naslovom Romanca v excelu? Priznati moram, da sem kar malce ljubosumna na ta naslov avtorja, čeravno on najbrž ni imel namena, da bi pristal v moji zgodbi na blogu. Morda je gospod le hotel klasificirati pošto, da ne pomeša naslovnic ali zadev, ki jih ima spravljenih v svojem elektronskem poštnem predalu. Ker sem navdušena nad naslovom, ne nad gospodom in njegovim stilom, si zamišljam naslednji scenarij:
Glavna junakinja je odraslo dekle, ki je že spoznalo, kaj je ljubezen. Trenutno je v njenem življenju dolgočasje in praznina, ampak uživa v druženju s seboj. Na plaži med nudisti- v senci- oblečena v kopalke bere knjigo, ko jo nagovori gospod z imenom Modri delfin. Prihaja s ponudbo igranja badmintona. Zakaj pa ne?  Dekle je vljudno in tudi gospod delfin je prijazen in spoštljiv. Dekle že pozna na videz tega mladeniča in se tudi spomni svojega notranjega občutka, ko ga je prvič videla. Spomne se njegovega nemirnega iskanja nečesa ali nekoga, na nek čuden način. Ja, čutila je celo odbojnost in nesimpatijo.
Naslednje srečanje modrega delfina in dekleta je čez en mesec na istem kraju ob istem času. Naš junak skuša biti očarljiv in simpatičen in na veliko govori o svojih otrocih, malce namigne celo na ženo in orisuje prelepo zgodbo o sebi. Da je pomalem pesnik in pisatelj izgubljen v dolgočasni rutini službe in da sanjari o boljšem in lepšem življenju.
Sedaj bi se filmski scenarij posvetil dekletu, ki podleže očarljivcu in vlogo bi imel vsaj Brad Pitt ali George Clooney….Ona morda Julia Roberts ali kakšna mlajša igralka. Ampak film je inspiriran po resnični zgodbi, zato se nadaljuje tako, da dekle nekega večera(filmsko prirejena dejstva!!!) prejme elektronsko pošto, kjer ji gospod z morja pošlje sporočilo, naj se javi….Ona ob kozarcu rdečega vina in s popolno pričesko in ličili (še vedno smo v filmu, ne pozabite) odpošlje nazaj sporočilo-prazno. In takoj začne pisati scenarij za film, v katerem glavna junakinja spozna moškega, ki ji služi za inspiracijo za knjižno uspešnico. Seveda ne pozabi med zahvalami omeniti njegovo ime, psevdonim, jasno. Naslov filma in knjige že poznate-Romanca v excelu. Svetovna uspešnica. Da ne omenimo, da na premieri avtorica spozna ljubezen svojega življenja….
Morda si je pošiljatelj obetal čisto drugačen scenarij in je sedaj neznansko razočaran. Morda žalostno pričakuje odgovor ali pa piše druge maile s še bolj posrečenimi ali pa ponesrečenimi naslovi in upa, da končno dobi obljubljeno romanco.
Jaz pa sem vesela za dobljeno pošto, ker sem napisala tale prispevek ter pustila domišljiji prosto pot. Saj v domišljiji je možno vse, mar ne?

OGLAS