[pullquote] »Kdo je tebe Praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko in se v mojih genih naselil?« se v svoji pesmi sprašuje Zoran Predin. Odgovor je preprost – LJUBEZEN.[/pullquote]
Ljubezen je bila motivacija za prihod v ta prečudoviti košček raja na Zemlji … Ljubezen nam je v zibelko položil Trubar, ki nas je nagovoril z besedo LJUBI SLOVENCI. Ljubezen nam je dana skozi tisočere verze slovenskih pesnikov, misli slovenskih pisateljev, vpeta je v note naših skladateljev. Zavedanje naših prednikov, predvsem pa umetnikov o pomenu ljubezni za obstoj naroda dokazujejo številne umetnine. Spomnimo se samo Prešernovega prepletanje ljubezni do Julije in domovine v Sonetnem vencu. Pavčkova dvostišje in angelske rime objemajo ta narod z individualno in narodno ljubeznijo. Ljubezen nam je dana v našem prečudovitem jeziku, ki tako milo zveni, poje … in izjemnost ljubezni je še poudarjena z dvojino. Ljubila sva se … nežna, intimna, v večno ljubezen prisegajoča dvojina.
Slovenija, ljubezen in dvojina so besede ženskega spola, zato je prišel čas, ko bomo ženske s svojim posebnim čutenjem in intuitivno modrostjo odigrale ključno vlogo. In Slovenija ima srce … ne le zato, ker ima v imenu besedo LOVE, ampak ker tu živimo srčni ljudje, ki smo svojo srčnost dokazovali skozi stoletja. Odprti za ljubezen, odprto srce za ves svet … da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Preroške besede, ki si jih ne dovolimo zaživeti. Ker nismo dojeli, da je bila Slovenija raj na Zemlji, kadar je ta narod vodila ljubezen … Kaplan Martin Čedermac je dejal:«Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne.« In luč je ljubezen, je jezik, je narod … Ljubezen do življenja samega in domovine je vedno zmagovala. Skupaj z narodom je zmagovala tudi vlada, dokler je bila srčno predana idejam samostojne Slovenije … Dokazov o tem, da nam je skozi zgodovino uspelo vse, kadar nas je vodila ljubezen, je še veliko. In te srčnosti, ki je tako pomembna za svobodo vsakega posameznika, se nas zaveda vse več. Vse bolj ponotranjamo vedenje in čutenje o ljubezni do sebe, do sočloveka, o miru, naravi … in bolj močno, ko ljubezen iz zibelke kriči iz nas in nas osvobaja, bolj nas skušajo prestrašeni oblastniki z reakcijami strahu stisniti v kot. Navajeni, da bomo godrnjali, tarnali, vendar kot narod hlapcev sprejeli vse. Zato so reakcije vse močnejše. Premikov ne bomo naredili z rušenjem vlade, s stokanjem, jezo … kajti s tem samo spodbujamo negativno energijo. Premiki se bodo zgodili, ko se nas bo vse več zavedalo, kaj nas je pripeljalo v ta košček sveta, kako smo bili krščeni z ljubeznijo in kako nas je ljubezen do zemlje in nas samih ne le obdržala, ampak nas je dvignila skoraj že do neba. S pomočjo vseh, ki v srcu dobro mislimo. Zato se vse spremembe sistema dogajajo ravno na tistih ravneh družbe, kjer smo srčno najbolj občutljivi … v zdravstvu, šolstvu in med umetniki. Med ljudmi, ki so glasniki te ljubezni na posebne načine. Iz strahu, da ne bodo ljubeče človeške vezi premočne, je potrebno narediti iz vseh zgolj javne uslužbence. Pisatelji in pesniki so nevarni, kajti besedilo ima energijo, prenaša ljubezen, vrednote, kritičnost.
DOVOLJ. Ne ukvarjajmo se s pritlehnimi reakcijami prestrašenih. Zavejmo se svoje veličine ljubečega naroda z neizmernim bogastvom in prepustimo, da energije ljubezni krožijo med nami … pustimo, da je ljubka deželica pod Alpami srce sveta. Ko se bomo prepustili temu, bomo zadihali s polnimi pljuči, vsega bomo imeli na pretek in k nam ne bodo hodili gledati samo naših čudovitih naravnih in kulturnih zanimivosti. Ne, k nam se bodo prihajali opajati z ljubeznijo. Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava – prepojena z ljubeznijo. Odpovejmo se zgodbam o narodu hlapcev in postanimo srce sveta.
<3
