Moji odzivi, moja čustva in moji občutki so moja odgovornost

OGLAS

Res je, da smo ljudje sami »krivi« za naša odzivanja na zunanje dražljaje. Res je tudi, da je v nas »tisto nekaj« zaradi česar odreagiramo s smehom, jezo, strahom, zaupanjem, nezaupanjem, veseljem, žalostjo, zbeganostjo, občutkom zapuščenosti… In »tisto nekaj« so naše pretekle izkušnje, ki smo jih pridobivali vse svoje življenje. Tiste prve in tiste najbolj pomembne v primarni družini, kasneje od bližnje in širše okolice, družbe (vrtec, šola, prijatelji, služba… ).

Seveda, v svojo bližino privabljamo ljudi, ki »dišijo« po nam znanem, predvsem pa po tem, kar smo živeli v svojem otroštvu. Dobili smo vzorce, ki so nam kasneje v življenju neko vodilo pri naših odločitvah, obnašanju, funkcioniranju… Nekaterim to celo uspe prepoznati, vendar so zmedeni in ne vedo, kaj naj s tem počno. Nekateri poskušajo biti prisotni v sebi in se opazujejo, spet drugi so usmerjeni navzven in iščejo rešitve na drugačen način, pri drugih.

Ko vse zgoraj opisano ozavestimo, spoznamo, da nihče drug ni odgovoren za naše občutke in naša čustva. Kako grobo se sliši to! Kajne?

OGLAS

Pa je res tako? Res je, da smo za naše občutke, naša odzivanja, naša nagnjenja idr. odgovorni mi sami. Odgovorni smo zato, ker dovolimo, da nas vedno znova, ob določenih »kritičnih« situacijah, preplavijo ti določeni občutki in čustva.

Najpogosteje se nam to dogaja ob ljudeh, ki so nam zelo blizu. Občutki, taki ali drugačni, so takrat bolj intenzivni in naša odzivanja/reakcije na njih prav tako. Torej je potrebno delati na sebi, sploh, če so odzivanja/reakcije na zunanje dražljaje boleče.

Pa vendar nam tisti, ki so nam zelo blizu lahko pomagajo, čeprav namesto nas tega ne bodo rešili. Pomagajo nam lahko tako, da poskušajo biti empatični, torej čutni. Da nas zavestno ne potiskajo v stresne situacije in da nam zavestno omogočajo situacije, ki nas osrečujejo. Najlažje je reči: »Problem je v tebi. Reši ga.« S tem se razbremenijo odgovornosti in posledic (neprijetnih), ki jih s svojimi dejanji ustvarijo.

In, ko vse to dosežemo lahko govorimo o stopnji osebne zrelosti in o korektnosti v medosebnih odnosih, ki sta zelo visoko na evoluciji osebnega in duhovnega razvoja.