Poglejmo nekaj najpogostejših trditev, ki zaradi napačnih, zmotnih oz. pomanjkljivih razlag ter zavajajočih in celo nasprotujočih si interpretacij povzročajo zmedo pri razumevanju duhovnega sveta, kar posledično vpliva tudi na naše dojemanje materialnega sveta in delovanje v njem.
ČLOVEK JE USTVARJEN PO BOŽJI PODOBI. ČLOVEK JE BOŽJA STVARITEV.
Tu je treba najprej razumeti razvoj Izvira (Narave, Vesolja, Obstoja, Stvarnika, Kreatorja), ki je bil v začetku (le) Dobro, Bog, Življenje in je to tudi ustvarjal. Nato je naredil napako (izvirni greh) in postal bitje dvojnosti. Od takrat v njem živita tako Dobro, Bog, Življenje, ki ga po svoji naravi vodi v življenje, kot tudi njegovo diametralno nasprotje, Zlo, Vrag, Smrt, ki ga po svoji naravi vodi v smrt. Človek je (bil) ustvarjen v času, ko je bil Izvir zaradi svoje napake, ki je najprej ni zaznal, nato pa je ni popravil (je takrat še ni znal) že dobro in zlo, ker pa je ustvarjen po podobi svojega stvarnika in je tudi sam stvarnik, ki ustvarja dobro, dela pa tudi napake, ki so zlo, človek ni samo Dobro, Bog, Življenje, ampak je tudi Zlo, Vrag, Smrt.
EGO JE SLAB.
EGO v latinščini pomeni JAZ. Vsak od nas (pa tudi Izvir) je JAZ, vsi pa smo in ustvarjamo dobro in zlo. Zato naš EGO ni niti samo dober pa tudi ne le slab, ampak je dober IN slab.
DUHOV NI.
Vse je najprej energija, zato duhovni svet obstaja. Je pa ta, tako kot smo mi sami in celotno stvarstvo, dober (Bog, angeli, Kristus…) in slab (Vrag, demoni, Antikrist…).
V DUHOVE NE VERJAMEM.
Obstoj duhovnega sveta ni odvisen od našega verjetja vanj.
BOG JE VSE, KAR OBSTAJA.
Ne drži, ker po storjeni izvirni napaki poleg Boga obstaja tudi Vrag.
VSE JE BOŽJA VOLJA.
V nas in v stvarstvu obstajata dobro in zlo. Zato obstajata božja in hudičeva volja.
VSE JE BOŽJA STVARITEV.
Ker obstajata dobro in zlo, obstajajo tudi božje in hudičeve stvaritve. Božje so dobre, hudičeve pa slabe.
BOG JE V NAS IN POVSOD OKOLI NAS.
Da, toda to je le pol resnice, tudi polresnica pa je dejansko laž. V nas in povsod okoli nas je namreč poleg Boga tudi Vrag.
BOG MI BO POMAGAL, ČE MOLIM K NJEMU.
Samo izbira strani oz. volka, ki ga hranimo, danes ni več dovolj. Zaradi nepopravljene izvirne napake je Bog v nas in v stvarstvu s časom postajal vse šibkejši (o tem, zakaj je tako, sem že veliko pisala v svojih prejšnjih člankih), zato nam, tudi če molimo k njemu, dandanes že težko pomaga.
BOG JE VEČEN.
Napake so sestavni del ustvarjalnega procesa in neizbežno vodijo v smrt. Ob nepopravljenih napakah tonemo v pogubo tako izvir kot mi, ker pa smo vsi dobro in zlo, s tem toneta v pogubo tako Bog kot tudi Vrag. Bog (tudi Vrag) v tem primeru torej ni večen.
BOG JE VSEMOGOČEN IN NEZMOTLJIV.
Na poti do spoznanja, kaj je dobro in kaj slabo, tako mi kot Izvir delamo tudi napake, ki so naša smrt. Zato ne Izvir ne mi nismo vnaprej nezmotljivi in vsemogočni, ampak se stalno učimo, kaj je za nas in za stvarstvo dobro in kaj slabo. Kar je dobro, postane Bog, kar je slabo, pa Vrag.
DOBRO VEDNO PREMAGA ZLO.
Odvisno od moči in količine dobrega (v nas in v stvarstvu) v primerjavi z zlom.
BOG SE NE SPREMINJA.
Edina nespremenljiva stvar je ta, da se vse spreminja. Zaradi razvoja se spreminjata tako Bog kot tudi Vrag. Zato Bog danes ni enak tistemu včeraj in tisti jutri ne bo enak temu danes.
VSE JE ZA NEKAJ DOBRO.
Ker v nas in stvarstvu delujeta dve diametralno nasprotni sili, je vprašanje, za katero od njih je kaj dobro oz. slabo. Kar je dobro za Boga, ki nas (in Izvir) vodi v življenje, je namreč slabo za Vraga, kar je dobro za Vraga, ki nas (in Izvir) vodi v smrt, pa je slabo za Boga.
BOG (VSE) JE LJUBEZEN.
Tu je treba pravilno razumeti pojem ljubezni in Boga. Zaradi napačne interpretacije mnogi verjamejo, da je Bog, ki je vse dobro, tudi ljubezen, vse, kar obstaja. Zato naj bi bilo tudi celotno stvarstvo samo ljubezen in ljubezen sama. Toda po storjenem izvirnem grehu je Bog le del nas in obstoja, saj zaradi napak, ki so sestavni del ustvarjanja človeka in Narave (Izvira), v nas in v stvarstvu obstaja tudi njegovo diametralno nasprotje, Vrag. Bog vodi v življenje, Vrag pa v smrt. Zato Bog res je ljubezen, nikakor pa ne gre ljubiti vsega, kar obstaja, saj bi to pomenilo ljubiti tudi zlo, ki nas (in Izvir) po svoji naravi neizbežno vodi v smrt. Modro je torej ljubiti Dobro, Boga, Življenje v sebi in Izviru, Zla, Vraga, Smrti pa ne, saj ta nas in obstoj vodi v pogubo.
POMAGAJ SI SAM IN BOG TI BO POMAGAL.
Dokler smo sami dobro (Bog) IN zlo (Vrag), tega zagotovila ni.
BOGA NI. ČE BI BIL, BI MI POMAGAL IN ZLA NE BI DOVOLIL.
Bog obstaja, a je zaradi dolgo nepopravljene izvirne napake (napake Izvira) danes že zelo šibek in nam vedno težje pomaga. Zato je (v nas in v stvarstvu) vedno več zla in vedno manj dobrega.
ZLA NI.
Človek (in Izvir) je stvarnik, ki poleg dobrega dela tudi napake, te pa so dejansko zlo. Slepljenje, da napak ne delamo in da zla ni, je tako velika napaka.
ZLO MI NIČ NE MORE.
Dokler smo sami dobro in zlo, po zakonu privlačnosti vede ali nevede in hočeš nočeš privlačimo eno in drugo.
MOČNEJŠI SEM OD ZLA.
Živimo v času, ko je zaradi nepopravljene izvirne napake moč in količina dobrega v nas in v stvarstvu že zelo majhna, zato se v resnici vedno težje zoperstavljamo vse večjemu in močnejšemu zlu.
ČE SE UKVARJAM Z ZLOM, TO RASTE.
Resnica je prav nasprotna. Ko zlo prepoznamo in ne delamo več tistega, kar ga ustvarja in oplaja, nam nič več ne more. Raste torej, če se z njim ne ukvarjamo, če napak ne popravljamo.
IZGANJANJE ZLIH DUHOV JE USPEŠEN UKREP PROTI ZLU.
Če ne spremenimo negativne energije, jo z izganjanjem v najboljšem primeru preženemo drugam in z njo obremenimo druge, ker je s tem ne izničimo, pa jo, dokler smo sami dobro in zlo, po zakonu privlačnosti nato ponovno pritegnemo nazaj, lahko v še hujši obliki.
Z ODPUŠČANJEM SE ZNEBIMO NEGATIVNE ENERGIJE, ZLA.
Z odpuščanjem zlo dejansko dopuščamo, saj s tem dejanjem napake ne popravimo, ampak jo dejansko odobrimo.
SO GREHI (NAPAKE) ZA SMRT IN TAKI, KI NISO.
Napake (grehi) so tiste, ki so naša smrt, vsaka napaka, ki je ne popravimo, pa s časom raste. Zato dejansko VSE nepopravljene napake sčasoma vodijo v smrt. Razlika je le v tem, da ene vodijo v pogubo prej, druge pa kasneje.
VRAG NI STVARNIK.
Ker smo vsi stvarniki, vsi pa smo dobro in zlo, je Vrag enako stvarnik kot Bog, saj si oba delita isto telo. Naše. Edina razlika med njima kot diametralno nasprotnima silama je, da Bog ustvarja in ohranja dobro, tisto, kar vodi v življenje, Vrag pa zlo, tisto, kar vodi v smrt. Če napak (tako mi kot Izvir) ne popravljamo, pa se s časom zlo krepi in raste na račun dobrega (v nas in v stvarstvu) in nas in Izvir, tudi če tega nočemo, vodi v pogubo.
PROTI ZLU NISMO NEMOČNI!
Na srečo pa obstaja rešitev. Energije res ni mogoče uničiti, jo je pa mogoče PREOBLIKOVATI! Kot plastelin. Nihče seveda nima nič proti pozitivni energiji, problem pa je negativna. Z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), s katero se odločimo in izberemo Življenje (v sebi in v stvarstvu), HKRATI pa izključimo Smrt (v sebi in v stvarstvu), dosežemo, da postanemo ‘brezmadežni’ (brez napak). Zato po zakonu privlačnosti privlačimo pozitivno energijo, negativno pa preobražamo v pozitivno, tako da imamo (mi in stvarstvo) s časom vedno več pozitivne, božje energije, energije življenja na račun slabe energije, energije zla, smrti, ki tako izginja. Tega ne moremo doseči z nobenim drugim do sedaj znanim ukrepom, metodo oz. molitvijo! Kot velja za vse molitve, pa je za dosego navedenega rezultata treba omenjeno trditev izgovarjati redno in čim pogosteje!
Zakaj? Ob tem vprašanju se kar sama od sebe ponuja še ena trditev. Njen prvi del večina od nas pozna in pravi: »Osel gre samo enkrat na led.« Vendar pa obstaja tudi nadaljevanje: »Baš to je oslovstvo. Modrec ve, danes sem padel, jutri bom spet.« Če poskušamo prevesti rek v vsem razumljiv jezik, bi rekli, da vsi delamo napake, vendar pa istih napak, ko jih prepoznamo kot napake, ne delamo več. Zato v tem smislu ne gremo več na led. Po drugi strani pa s tem, ko ustvarjamo, delamo vedno nove napake, zato se temu, da bi spet stopili na led, ne moremo izogniti. Vendar pa modri na led ne hodi vedno znova zaradi istih napak.
Napake so torej sestavni del ustvarjanja, ker pa nas (in Izvir) neizbežno vodijo v pogubo, jih je treba stalno prepoznavati, popravljati, preprečevati in ne ponavljati. Zato je treba tudi citirano afirmacijo izgovarjati vseskozi. Pri tem je pomembno poudariti, da se zaradi razvoja našega uma in sposobnosti abstraktnega mišljenja ter dejstva, da naši možgani ne ločijo prave resničnosti od navidezne, sodobni človek (pa tudi Izvir) uči predvsem s pomočjo predvidevanja, fikcije in simulacij (filmi, knjige, igre, simulatorji,…), zato mu zla ni treba (več) tudi v resnici doživljati (doživljanju dobrega v resničnem svetu seveda nihče ne nasprotuje). To pa je zagotovo revolucionarno odkritje in nova stopnička v razvoju človeka in Izvira, saj nam in Izviru v resničnem svetu omogoča stalno ‘brezmadežnost’, torej obstoj samo dobrega (Boga, Življenja) ob stalni odsotnosti napak, zla (Vraga, Smrti), kar posledično (in edino!) vodi v večno življenje.
